Prišla je popolnoma zmedena v njegov kraj. Čutila je, da jo je zaznal. Tam pod okriljem leva se je ozrla proti soncu in čutila je, da jo opazuje. Med njima se je zgodila povezava. Čutila jo je v svojem telesu in čutila je da so se planeti poravnali. Kraja, čeprav je zelo majhen ni poznala. Poklicala je prijateljico in ona jo je preko telefona vodila po mestu. Med tem, ko se je pogovarjala z njo kje je, je imela občutek, da jo on lahko sliši. Prijateljica jo je vodila do obale, nato sta se poslovili in se dogovorili, da se kasneje srečata, ko ona konča s službo.
Bila je sama a na sebi je čutila njega. Odločila se je da gre na sprehod skupaj z njim, saj ga čuti, da je poleg nje. Hodila je počasi, enostavno se ni najbolje znašla med vsemi temi krožišči, še manj, da bi poznala oznake primorskega mesteca – predvsem tiste, ki so namenjene ljudem, ki jim je morje del njihovega “ozemlja”, čutila ga je in zaznavala njegove besede:
Kot moški, ne le jaz, temveč kot vsi moški, smo vse to gradili in ustvarjali zato, ker tako močno ljubimo vas ženske. Vse svoje znanje in sposobnosti, delo, finance in vso energijo smo vlagali, da smo gradili domove, mostove, ceste, povsod smo postavili oznake za vas, ker vas tako močno ljubimo, da smo tlakovali ceste in polagali kamne, da vam bo gladka pot, ko boste stopale svobodne in lepe in ljubljene po naši zemlji, želimo, da spoznate da vse to delamo za vas, da ste varne, ker ste naša kri in ker vas ljubimo.
Bila je vznemirjena in mu je odgovarjala, cel svet sem prehodila zate, da te najdem. Šla sem povsod in nič me ni ustavilo. In sedaj sem tu in cenim in spoštujem ves tvoj trud, ki si ga leta in leta vlagal zato da si delal zato, da se danes lahko počutim varno, da mi istočasno govoriš in mi razlagaš kaj posamezne stvari pomenijo in vidim, da ti je bila moja varnost, varnost ljudi, družin, otrok in tvoja varnost na prvem mestu, ker imaš rad. V trenutku sem bila sposobna doumeti tvoje delo in razumevati vse tvoje znake preko simbolov in barv. Mirno lahko hodim po tujem mestu, gledam v tla in tudi na tleh, ne le, da so tlakovana, tudi označena so in mi kažejo pot, kjer je varen moj korak.
Prišla je do pomola. Dotaknila se je svetilke, ki je bila poleg in se zazrla v morje.
Pred njo se je morje pozibavalo in valovalo.
Se greva peljat? Prepustila se je. V sebi je čutila ritem morja, ki se valovalo in jo na trenutke odnašalo v smeri valov. Lebdela je. Veter ji je mršil lase in po obrazu je čutila njegovo božanje. Zamižala je, tako lepo se ni počutila še nikoli. Vožnja je bila divja, na trenutke se je zdrznila nad močjo valov a se počutila varno saj mu je popolnoma zaupala. Nadaljevala sta sprehod čez mesto, na vsakem koraku jo je učil in ji predstavljal svoje okolje. Učil jo je o pomenih stopinj ki so se risale med lužami v mestu.
Njuna komunikacija se je nadaljevala ob morju – zaupal ji je, da je tako zelo prestrašen. Bil je tarča, kot moški, kot človek vizije in vsak ki je imel le malo časa je meril in streljal vanj – zato se je prilagodil, bil je kot divja zver, ki se je daleč stran zgradila svoj brlog in kamor se umakne in kjer je varen. Ona je bila tako utrujena od vseh naporov v življenju. Zaželela si je, da jo ta zver odvleče v svoj brlog – vse kar je iskala je ljubezen in iskrenost.
Čutila sta da sta namenjena drug drugemu. Čutila ste tudi, da jima je bila dana izkušnja, kot da je naš planet kot srce. ♥. Oba dva sta bila kot angela izbrana za pot po grebenu srca – oba so postavili v sredino in vsakega posebej poslali na svojo stran iskati ljubezen. Obrnila sta vsak kamen, prečesala vse bregove, doline, preplavala reke in morja, vsak na svoji polovici srca… a se nista ustavila – vse kar sta iskala je bila ljubezen. Rezultat je bil že skoraj popoln obup pri obeh dokler se v tem iskanju nista ponovno srečala na dnu srca in treščila drug v drugega. Dokaj smešna ugotovitev, a po dolgih letih iskanja vesta, da je njuna pot bila mogoče res dolga, a istočasno jima je nudila največ izkušenj in znanja ter zavedanja vrednosti ljubezni.
Njen sprehod se je zaključil na klopci, kjer si je prižgala cigareto. Predrami jo telefon, klicala jo je prijateljica, ki jo je prej vodila po mestu preko telefona, da se sreča z njo. Dobili sta se in odšli na kavo. Opazovala je prijateljico, katera je samska mamica in prepoznavala to, kar ji je govoril on o svoji moški vlogi tudi pri njej, saj mora ta prijateljica sama skrbeti za obe vlogi očetovo in materino v tej eno starševski družini. To kar je prepoznala v njem je prepoznala tudi v njej. Tudi ona je bila prestrašena, tako kot on in tudi ona je bila utrujena od skrbi in iskanja. Znova se ji je zdelo, da jo opazuje in da je pozoren na to, kako bo ravnala s svojo prijateljico. Predvsem v smislu ali je ona z njo varna, saj če je, potem se lahko pomiri in ve, da ona ne išče tarče, temveč ljubezen.


