S prijateljico sva zaključili dopustniški dan na plaži in se odločili, da se sprehodiva malo po novem okolju z namenom, da se razgledava po obali preden odideva “domov”.
Bližal se je večer, kopalci so se počasi odpravljali s plaž, nekateri pa so še lovili zadnje sončne žarke. Midve hodiva ob obali in opazujeva ves ta vrvež, bile sva sproščeni … Usedeva se na klopico ob obali in uživava, nakar se odločiva, da se vrneva v počitniško hišo in si narediva večerjo…
Pot naju je znova peljala ob obali mimo kampa, počitniških domov ter seveda plaže, kjer se je kljub večeru še vedno trlo kopalcev… Poleg teh zalivčkov, kjer so bili kopalci, so bili mali leseni privezi za čolne, čolničke in male jahte …
Vsega je bilo polno, otrok, brisač, krem, živ-žava, gospe z gospodi, vsi so nekaj nosili, brisače, plavutke, pogosto je bilo opaziti kakšen parček, ki se je držal za roko in odhajal s plaže, bili so tudi pari, kjer je gospa mama lovila naokrog otroke, medtem ko je njihov gospod oče s torbami, blazinami korakal za njimi,.. in nato zagledam božanski prizor…
Vzdolž obale kjer so bili mali privezi za plovila in povsod 1000 stvari, je izstopala mala jahta, bila je privezana na mali leseni privez, bila je lepa, svetila se je v kombinaciji bele barve in temno modre zaščite, na njej ni bilo ničesar preveč, vse je bilo urejeno, vse pospravljeno, mirno se je pozibavala v ritmu morja…
Spredaj na lesenem pomolu je bila temno modra napihljiva blazina in na njej par… moški je ležal vznak, ob njem, delno na njem ženska v njegovem naročju, glavo je imela na njegovih prsih, roka ga je oklepala okrog hrbta… njegova roka je varovala njeno glavo in ramo…
Bila sta popolnoma zlita skupaj… Ko si ju pogledal med vsem tem vrvežem, med vsemi temi “pari”, ki so vsak zase nekaj počeli, sta bila kot z drugega sveta, samozadostna, mirna, predana, povezana, še dihala sta usklajeno, bila sta lepo zarjavela, zdrava, mlada in lepa.
Prav čutilo se je, kako ju ščiti njuna ljubezen, nihče se ju ni drznil motiti, čutilo se je, kako njuna telesa valovita skupaj z morjem, planetom, vesoljem, bila sta negibna popolnoma zlita, kot bi globoko spala, a vseeno …
…bila sta bolj živa – bolj kot katerakoli druga oseba, ki sva jo srečali ali opazili s kolegico. Ona dva imata vse.
To je za moje pojme “standard življenja” … sreča, ljubezen, bogastvo, zdravje, življenje, vrednote, mir, umirjenost, sproščenost, obilje, pravi odnos, partnerstvo, prijateljstvo, moški in ženska, vesolje, bivanje… povezanost, predanost….
… ne ime ali besede … temveč realnost, nekaj kar se takoj vidi, da je prisotno, da je, da je živo…
Bila sta najlepši par, ljubeč, predan, čutilo se je da sta srečna, da živita, ljubita in sta ljubljena.
Opozorila sem jo, poglej to… to je to. To je pravi odnos, to pomeni biti z nekom, to pomeni ljubezen, predanost, lepota, sreča… To je nekaj najprivlačnejšega… biti popolnoma predan, zaljubljen, srečen, zadovoljen, zdrav, živ, … biti par pravi osebi.
Dragi moji… zaslužite si “vse”…. in edino to je vredno vašega življenja.
Srečno*
vir: Vedeževanje
