Vedeževanje 090 142 869

Archive for the ‘Družina’ Category

Se splača?

Kako zanimivo…., da me stranke pogosto sprašujejo zelo podobna vprašanja pri vedeževanju. Kot da bi se zmenile. No saj vem, da se ne, in da vsak sprašuje iskreno skladno s svojim razmišljanjem in svojim doživljanjem a kako zanimivo je, da je tako veliko vprašanj skoraj identičnih v določenem časovnem obdobju.

Zadnje čase se pri vedeževanju pojavljajo vprašanja oz. situacije, ko nekdo nekoga ljubi, ko nekdo upa, da se “njun” odnos izboljša, da ponovno prideta skupaj, da  se nekdo vrne, … itd.

To da nekdo upa, da se nekdo približa, nas sprejme, se vrne k nam, je vse ok…. a istočasno je tukaj prisotnost dvoma, previdnosti, svaritevljstva, če hočete…. “rešilnega načrta”.

Vedeževanje po telefonu

Primeri:

1. Prijateljica govori osebi: “Veš, nisi več tako mlada, leta grejo, najdi si nekoga, da boš imela družino, čas beži, pojdi naprej… , saj vem, da ga ljubiš, ampak, leta tečejo, ne pozabi tega, najdi si nekoga, s katerim boš lahko kam šla.”,

2. Stranke me sprašujejo: “Ali se splača, vlagat energijo v najin odnos?, “Kaj če na koncu najde drugo in bom vrgla stran dragocen čas, ga bom zastonj ljubila?, Kaj če bo vseeno odšla, kot je rekla, da bo?

Ja to so vprašanja, ki jih prejemam v zadnjem času…. tako kot sem govorila, da pride dan, ko kličejo le osebe, ki varajo, tako sedaj govorim o tem,da se ponavljajo vprašanja v smislu “Ali se splača?”

Dragi moji!

Kaj vam je pomembno v življenju? Družina… četudi z osebo, ki je ne ljubite? Kariera, pa četudi izgubite partnerja, ki ga ljubite? Ljubezen? Kaj se vam splača?

Če res nekoga ljubite in me sprašujete, če se splača, vam povem da ja. Torej, ta trenutek nekoga ljubite, ta trenutek, vam ljubljena oseba ne izpolnjuje vseh vaših želja in pričakovanj, … ta trenutek ste se ustavili in vprašali, če se splača, še naprej zaupati in verjeti?

JA.

Zakaj?

Ker vse se dogaja v trenutku sedaj. In če želite biti srečni, ste lahko le, če spoštujete sebe. In če se spoštujete, boste v tem trenutku opazili, da je v vas nekaj prisotnega: Ljubezen do te in te osebe. Torej ta trenutek, se najbolj splača biti to kar ste. Ste oseba ki ljubi to osebo. In ja v to vlagajte energijo.

Si predstavljate, da ta trenutek ljubite nekoga…. a ker ne veste če se splača, saj danes nima časa in, greste na zmenek z nekom, ki ga ne ljubite, ker veste, da da bo poleg? Potem me boste čez deset let klicali, da ste v odnosu, kjer ni ljubezni? Verjamem, da me boste… in verjemite mi, da sem že prejemala take klice….

Ker v življenju si vsi zaslužimo ljubezen in nam je tudi dana, pa če se tega zavedamo ali ne. In mogoče, boste ugotovili, da potem, ko ste si zagotovili varnost, skupen dom, otroke in družino, da je prišel čas za vas, da si dovolite v življenje ljubezen? A je tako hudo bit kakšen trenutek sam in počakati ljubljeno osebo? Ali če res ni bila prava, počakati, da pride oseba, za katero boste vedeli da jo ljubite? Kam se vam mudi? Vam je škoda negovati lepo vizijo, ki jo imate glede nekoga, samo zato, ker vam ni nihče 100% garantiral, da se vam bo uresničila.

Veste kaj je zaupanje? Zaupanje nima nobenega pomena, takrat ko smo 100% prepričani, zaupanje nastopi takrat, ko nismo 100% prepričani, niti nimamo dokazov da bo vse ok niti v naprej definiranega rezultata. In ja, zaupanje se splača. To vedo tisti, ki so zaupali. Tisti, ki se niso mogli ničesar oprijeti. In take osebe, vam lahko govorijo o zaupanju, o rezultatih zaupanja, a na vas je, da se odločite. Kaj vam je vrednota.

Slišali smo že izjave, 30 let ima, pa je brez otrok. Ja seveda. Le kaj lahko podajo avtorji takih izjav na mojo izjavo: 30 let ima, pa je še vedno brez ljubezni oz. še vedno brez ljubljene osebe? Ali niso otroci sad in posledica ljubezni?  Torej, kam se nam mora muditi, delati otroke, ali ljubiti njega/njo, ki jo ljubimo danes in zaupati vanj/vanjo danes, če še ni vse ok?

No poglejmo še najslabši scenarij, ko že imamo to tematiko, katerega se vsi tako bojite in mislite, da je najslabši možen scenarij:

Ljubila ga bom, vse mu bom dala, verjela, zaupala vanj…. a on bo odšel z drugo. Kaj ste izgubili, če ste bili iskreni do sebe? Nič niste izgubili, saj ste si dovoljevali biti to kar ste in ljubiti njega/njo, ki ga/jo ljubite. Preživeli ste kvaliteten čas, čas poln ljubezni.

Naj vam povem še slabši scenarij? Slab scenarij je ta, ki izgleda kot rešitev, za katerega so vam “prijateljice” govorile, da je vaša rešitev:

Ljubim ga/jo,… a ker me lahko pusti, ga/jo bom kar jaz pustil/a še danes in bom z nekom, ki vem, da bo poleg.

Kaj ste izgubili tukaj. Vse. Svojo Ljubezen in Sebe.

Torej…

Se splača….

….a kot vedno, odločitev je vaša.

Ali se splača ali ne, je odvisno od vaše odločitve.

Jaz sem tako nesrečna… vedno sem žrtev…

Pismo stranke:

Obračam se na vas z vprašanji okrog ljubezni in denarja, kaj bi drugega. Ponavadi so to stvari, ki nam povzročajo največ preglavic ali pa nam gredo najbolj do živega, da tako rečem.

Poročena sem dobro leto dni, imam krasna otroka in malo manj krasnega moža. S prestola občudovane in ljubljene sem padla, še sama ne vem kdaj in kako. Sedaj se obdobja razumevanja in nežnosti prepletajo z obdobji prezira in sovraštva in to postaja situacija, v kateri vedno težje funkcioniram, saj nikoli ne vem, kaj bo spremenilo eno obdobje v drugo. In ko pride tisto drugo, poslušam, kako smo mu uničili življenje, kako si teh otrok nikoli ni želel, kako mu je bilo lepo, dokler me ni spoznal…

Otroka bosta tudi počasi pričela razumevati pomen besed, ki si jih izrečeva. Seveda s tem sovpada tudi velika finančna stiska, v kateri smo se znašli. In vedno je odgovor, da je za sedanje stanje oz. nerazumevanje kriv le denar, jaz pa nisem več prepričana, da je temu tako.  Ne morem več zaupati in ne morem se več zanesti na moža, ker ga v kritičnih situacijah nikoli ni. Tudi nisem več prepričana, da v ozadju ni druge ženske, ki bi botrovala tem nihanjem v razpoloženju.

V glavnem, zanima me ali bom uspela urediti svoje finančne probleme, bo to z dodatnim delom, prodajo premoženja,… bova lahko z možem izboljšala najino komunikacijo in rešila zakon, da ne bo že od začetka obsojen na propad, je moj mož dejansko iskrena oseba ali vara v ozadju in se navidez dela lepega…  utrujena in obupana sem že zaradi tega, ker se mi  zdi, da sem v vsem svojem trudu sama in da ni nobenega efekta, še več, bolj kot se trudim, slabše je.

Je res edina rešitev, da poskrbim samo ali najprej zase in je od tega vse odvisno?

Dodatek:

Tukaj, ne sugerirem, da je gospa bolj odgovorna, od njenega moža za nastalo situacijo.

Odgovorna sta oba, ti odgovori so v isti meri namenjeni tudi njemu.

Vsi moramo prevzeti odgovornost, vsi nosimo odgovornost za to, kaj vlagamo v odnose, in sugestija, da so vse težavne situacije, le priložnosti, da rešujemo situacije in jih premagamo in ne da se zatekamo v strah, v ogroženost kjer nastaja osnova za obtoževanje in pritoževanje, da smo nemočni. Nismo.

Vse situacije, ki jih doživljamo, jih doživljamo zato, ker smo jih sposobni reševati, torej, poglejte z zapuanjem svoje težavne situacije, saj nosijo s seboj razumevanje, ki je potrebno, za boljšo kvaliteto življenja,  prijetnejše  in srečnejše odnose in radost življenja, ki nam je na voljo vsem.

P.S.: To je le delček pogovora….  Oseba, je sporočila, da so se zadeve spremenile. Na boljše. Počasi. Le počasi, vse se bo uredilo, včasih se moramo ustaviti, umiriti, in opazovati situacijo, da lahko vidimo stvari jasneje.

Dobili ste “Oskarja”

Pri vedeževanju se vedno ali vsaj v večini primerov dotikamo problemov in problemskih situacij. In dejansko opažam, da osebe, ki imajo težave, in to se ponavlja, lahko rečem, že kot pravilo; da veliko ljudi v problemski situacije zelo pogosto ne rešuje stvari pri sebi.

Ja vem, vsi vemo, da je najbolje urediti stvari pri sebi:

… a če bi on ravnal tako,.. ali če bi me šef znal bolje spoštovati, ali če bi imel boljše finančno stanje, … so stvari, ki jih slišim zelo zelo pogosto, ali preberem na internetu v obliki komentarjev.

Pojavljajo se tudi osebe,  ki napadajo in vidijo problem in ne predloga: on je zakrivil to, ona je kriva, da ji ne zaupam, v službi mi dajo premajhno plačo, ne dobim dela,.. on ni moralen, oni ravnajo grdo… oni so to in to in taki in taki.

STOP!

Vsi vemo, da je ključnega pomena, da ločimo delovanje od človeka… in da:

1. Označimo določeno ravnanje, kot bolj primerno oz bolj zaželjeno – in ne da ocenjujemo osebo, saj se ta oseba lahko nauči boljšega ravnanja, torej ocena osebe ni primerna.

2. Iščemo rešitve, tudi za osebe s katerimi čutimo “problemsko” situacijo: vodje, sodelavke, šefe, partnerje, tudi če te osebe niso prisotne – seveda se čuti, da smo naklonjeni rešitvam situacij.

3.  Iščemo dobre predloge, saj je to osnova, da jih lahko tudi posledično spontano skomuniciramo v danem trenutku, ki ga ustvari tako razmišljanje – kar posledično ustvarja priložnost za rešitev osebnih, poslovnih in družbenih odnosov.

In Oskarja dobi…: poznam primere oseb, s katerimi se pogosto slišimo… včasih le za trenutek, kratko vprašanje, potrditev, in gremo naprej. Imam uspešne stranke, poslovne ljudi, ki uživajo v svojem poslu in so se z menoj srečali pred začetkom svoje dejavnosti. Pokličejo me, povejo, da sem imela prav, le za minutko da se javijo, mi povejo, da so zadovoljne in uspešne.

Ne morem dovolj poudariti, kako prijetne osebe so to, odprte, pretočne, z vizijo, poslovne, na nivoju, polne zaupanja in optimizma, to so osebe, ki navdušujejo, to so osebe, ki zdravijo druge, ki so zdrave, ki so tako pogosto osebe navdiha, srečne, zdrave, uspešne in zadovoljne. Takih ljudi je polno okrog nas, verjamem da ste to tudi vi. Verjamem, da smo taki lahko vsi. Ne jutri, že danes, že sedaj. Oskarja dobite vi, mogoče ne zato, ker ste že spremenili področje urejanja, temveč zato, ker imate v tem trenutku potencial to storiti in to je dovolj, ker vem, da boste to storili.

Ja to je naš cilj, in vesela sem takih povratnih informacij.

Ne ponavljajte se!

Ali me imaš rad?…. Me ljubiš? … Kaj ti pomenim? … Kaj ti predstavlja najin odnos? Pogosto tudi pri vedeževanju odgovarjam na vaša podobna vprašanja. Res pa je, da vedeževalki pri vedeževanju po telefonu in vedeževanju samem, niso direktno vključeni občutki in čustva, zato je lahko pogovor veliko bolj realen, kot v partnerskem pogovoru… še posebno če je v “partnerskem pogovoru ali komunikaciji” vključeno ponavljanje ali ponavljanje vprašanj….

Ja, vemo, da imajo nekateri probleme v svojih odnosih glede teh vprašanj. Pa ne samo ženske, katere imajo stalno občutek, da jim nikakor ni dopovedano, da jih on ljubi, temveč tudi moški, ki prav začutijo, da bodo ponovno zaslišali vprašanja ali me ljubiš, kaj sedaj misliš narediti glede najinega odnosa… itd, čeprav imajo občutek, da so bili glede tega dovolj jasni.

Vsaka ženska ve, kaj čuti do nje njen moški. In večina moških zna biti zelo direktnih, kaj jim predstavlja ženska. In zelo pogosto je to obema jasno na samem začetku odnosa.

A v raznih spremembah in novostih ki so stalnica v vsakem odnosu, se lahko pogosto  pojavlja dvom, strah, nezaupanje, ki lahko pripelje do ustvarjanja raznoraznih slabih scenarijev za odnos in zelo pogosto so to “ženski” scenariji, čeprav to ni pravilo.

Predpostavimo, da je ženska tista, ki je imela slab teden, in ji je  padlo zaupanje vase, zelo dobro ve, da se mora spočiti in uravnovesiti, mogoče celo pomiriti, saj ne čuti zadovoljstva s seboj. Potrebuje nekaj,… o čemer pišem tukaj … a tega ne stori, to nekaj, to zadovoljstvo poskuša sedaj dobiti s strani svojega partnerja,.. in ga začne spraševati, če jo ima rad… Tudi če ji to pove, ona se še vedno ni uredila in poskrbela zase, zato lahko ponovno poskuša zadovoljstvo dobiti pri partnerju, in ga ponovno sprašuje o tem, če jo ima rad, kaj ji pomeni, kdaj se bosta videla, … itd. Seveda je lahko njegova reakcija v takih primerih zadržana, živčna in se mu zdi popolnoma nepotrebno ponovno razlagati, predvsem zaradi tega, ker mogoče celo jasno vidi, da rabi njegova partnerka počitek, ali pa v najhujšem primeru, čuti, da ji mora dati mir in prostor, da se  pomiri in jo zavrača zaradi zakona, ki omogoča njegovi partnerki čas in prostor, da se renovira…. kar lahko pripelje celo v prepir, prekinitev odnosa, strah,.. ipd.

Poznam primer, ko je šlo ponvaljanje tako daleč, da ženska ko pride domov in pozdravi moža z “Dober dan”, da ji on sploh ne odgovori, in da mu mora ona ponoviti trikrat “Dober dan!” , preden sploh dobi mlačen pozdrav nazaj, in da očeta posnemata celo njuna dva sinova. Tukaj se jasno vidi, kako daleč sta šla, v komunikaciji nezaupanja.

Prva stvar, ki jo mora ženska v tem primeru storiti je to, da se preneha ponavljat, saj s  tem sebi, svojemu partnerju, otrokom in življenju sporoča, da zaupa, da bo slišana in da se zaveda, da z vsako ponovitvijo “Dober dan” opravičuje njegovo ignoranco… .

Isto velja za vse ostale primere. Vsi radi slišimo, ko se nam nekdo izpove, da nas ima rad, vendar to šteje le, če je bila to prostovoljna izpoved.

Vem, da marsikoga izmed vas zanima, kaj si partner misli o vas, ali vas ima rad, ali vas ljubi in kaj čuti do vas. To ni nič narobe, če to vprašate, če imate občutek, da ne veste točno “na čem ste”, a ponavljat vprašanj, nikakor ne. Partner vam bo že povedal, kaj čuti do vas, ko bo najbolj primeren trenutek. Najboljše od vsega pa je, da z molkom spročate sebi, njemu in vesolju, da zaupate, da boste prejeli informacijo, glede katere se sprašujete in kar je najlepše od vsega, da se urite v zaupanju.

Poleg vsega je zelo pomembno, da ne izrabljate vprašanj za vsako malenkost, saj s tem lahko zapravljate možnost postaviti vprašanje takrat, ko je to resnično pomembno in da si priznate, da za ponavljanjem vedno stoji motiv… in še zdaleč ni nujno, da je slab,… a bodite iskreni do sebe, kaj je to kar potrebujete in kaj je to, kar vas sili v ponavljanje.

Vsi si želimo čim boljše odnose, a nihče ni rekel, da morajo -le ti -biti že danes popolni, zato pojdite počasi, z zaupanjem, da bodo hitreje postali vaša realnost.

Poskusite, verjamem, da boste zelo pozitivno presenečeni, a če imate resno situacijo v kateri upravičeno slutite dvom, pa le pogumno z vprašanjem na plano.

Dejstvo  je, da splošno velja, da je večina žensk bolj komunikativnih od moških, kar se tiče čustev in tu bi lahko sklepali, da moškim ni potrebno spraševati, ali se ponavljati, ker ženske tako in tako ves čas tudi besedno izražajo svoja čustva, a to še zdaleč ni pravilo. Poznamo moške, ki so zelo samozavestni in iskreni v svojih odnosih, tudi direktni, če hočete, in marsikje, ženske molčijo o tem, kaj jim nekdo predstavlja, zato je res odvisno od vsakega primera posebej.

Srečno.. in zaupajte.. tudi najlepše stvari boste slišali in doživeli.

OPOZORILO: NIKAKOR NISO LE ŽENSKE TISTE, KI SE PONAVLJAJO, ZELO POGOSTO SO TO TUDI MOŠKI.

Ko odkrivamo dolgoletne zlorabe v vzgoji…

Če ste mislili, da so minili časi kontrole in nasilnih prekinitev ljubezenskih odnosov ali nasilnih “vzgojnih” prijemov z namenom kontrole se motite.

Pred tremi dnevi me je poklicala ženska, stara 30 let. Povedala mi je, da je prvič spala z moškim prejšnji teden in da jo zelo skrbi, če je z njo vse v redu in da ne bi slučajno kaj zbolela. Da razumemo, ni spala prvič s tem moškim, temveč prvič z moškim nasploh.

Bila je čisto prestrašena, govorila je, da ima tega moškega rada, vendar je bohem, da ima tudi druge ženske in da je mogoče dobila celo kako spolno prenosljivo bolezen. Najbolj je bila prestrašena, kako naj to pove staršem, očetu, mami in sestri in da bodo zelo hudi na njo.

Čeprav sem vedela da je z njo vse v redu, razen velikanskega občutka krivde, sramu, strahu, sem jo usmerila, da zato, da se znebi strahu lahko poišče zdravniško pomoč in dobi potrditev, da je z njo vse v redu,  da pa kljub vsemu je to njena intima in da ni dolžna poročati staršem in sestri, kaj se je zgodilo, še manj pa dovoljevati, da obsojajo njeno dejanje.

Nemočno je priznala, da vedno vse pove svojim staršem, in da bo morala povedati tudi to.

Seveda s tem, da pove niti ni tako narobe, ..tako bo začela svojo pot, predvsem kar se tiče samostojnega odločanja glede svojega življenja a vedela sem, da ji ne bo lahko. .. preden sem ji lahko kaj več povedala, se je poslovila.

Danes zjutraj me je ponovno poklicala,… bila je popolnoma v stresu, povedala je svojim doma, na njo se je vsul plaz kritik, prepovedi in obsojanja. Poleg vseh verbalnih obsodb, ustrahovanja z boleznimi so ji zaklenili kopalnico, tako da je ne more uporabljati.

Počasi se je strinjala z menoj, da je to, kar je “storila” njena stvar in priznala, da ni imela nikoli v življenju pravice do nobene zasebnosti, vedno so jo strašili in opozarjali pred moškimi z raznoraznimi posledicami in ustrahovanjem in zaničevanjem moških, da so bohemski, lahkomiselni…itd.

Vsi poznate zlorabe ki so povezane z zapiranjem, če se spomnite zloglasnega avstrijskega primera Natasche Kampusch in ostalih podobnih primerov o katerih so poročali mediji… a obstaja še ena vrsta zapiranja, in zlorabe, sejanje strahu, ustrahovanje, obsojanje, zgražanje, ki lahko osebo dobesedno “uklene”, v psihičen zapor, na tak način prerežejo krila osebi, izvajajo nad njo kontrolo in kar je najbolj grozno jo ropajo dragocenih, čudovitih, božanskih trenutkov in izkušenj.

Tudi za našo neimenovano prihaja novo življenje, definitivno bom poskrbela, da bo njena prva izkušnja ostala v lepem spominu, in da ji je ne bodo odvzeli in vesela sem, da me je našla, in vem da je iskala pomoč, saj je poklicala vedeževanje.

To vedeževanje, ni le vedeževanje in napoved dogodkov, temveč tudi podpora, informiranje, skrb za to, da ji očistim pot polno obsodb, jo osvobodim blaznih omejitev in ustrahovanja, ter ji pomagam, da razpre peruti in zaživi tudi z svojimi lastnimi skrivnostmi.

Njeni starši so jo z vzgojnim pristopom brez skrivnosti, popolnoma razgaljali in ji na ta način zaklepali in ubijali vse ideje, želja, vzgibe… a vseeno, nekaj je v njej vseeno spalo in se ni pustilo dotakniti drugim – niti staršem.

Vesela sem, da je doživela svojo izkušnjo in še bolj, da ne obžaluje, pa tudi njen izbranec ni imel lahkega dela, da mu je sploh dovolila zaupati, vendar ji je uspelo.

Verjamem, da me bo še kontaktirala, in vodila jo bom čez proces, ki bi ga morala opraviti pred 15imi leti a je bila preveč šibka zaradi zlorabe kontrole, vzgoje, in blaznega usmerjanja. Pred njo je čudovit proces osamosvajanja in vem, da ji bo uspelo, čeprav bo včasih malo težko, vendar,  ja,  ji bo uspelo.

GO GIRL!!!

Vsi so odšli …

Danes bomo pogledali skrivnost … renoviranja, skrivnost ponovne oživitve…

Verjamem, da imamo vsi trenutke, ko se počutimo same. Še več, verjamem, da smo se vsi znašli v trenutkih, ko smo iskali pozornost, pomoč, “nekaj” … , od svojih prijateljev, partnerjev, družine, … a enostavno so vsi odšli….

Le zakaj?

Počutimo se izrabljene, počutimo se izkoriščene, počutimo se slabo in prazne, vse smo naredili za druge, vse smo dali, vse smo naredili za druge, in kje so sedaj, ko jih potrebujem jaz?

Iščemo ljudi okrog sebe, gledamo, kje se bo kdo pojavil, kličemo prijateljice ali prijatelje, za kavo, za klepet, za “pivo”.. karkoli, nekaj rabim… nekaj mi manjka,.. a vsi imajo danes eno delo, ali so zmenjeni ali nimajo časa, … meni je pa tako zoperno danes, res bi potrebovali “NEKAJ”!!!!

No pojdimo lepo počasi… Pojdimo od začetka…

Vzemimo za primer eno osebo, ki se imenuje Saša. Saša je čudovita oseba, polna energije, uspešna v službi, ima dobre prijateljice, zadovoljna je s partnerskim odnosom, vse je ok….

Danes je bila Saša v totalnem elementu, v službi je reševala zadeve, eno za drugo, bila je zelo uspešna na projektu, celo direktor jo je pohvalil in bil zelo zadovoljen z njo.

Takoj po službi jo je poklicala prijateljica in jo prosila za uslugo, če ji gre lahko v knjižnico po knjigo, ki je v bližini njenega doma, ker sama ne more in Saša je seveda to storila zanjo, še posebno zato, ker ji je tudi ta prijateljica Veronika velikokrat pomagala in ji naredila marsikatero uslugo.

Na poti v knjižnico je srečala še svojo teto in teta jo je povabila na kavo, ta njena teta je prijetna oseba in Saša jo ima zelo rada, in seveda si je z veseljem vzela čas za njo.

Po klepetu in kavici je Saša odšla v knjižnico po knjigo za svojo prijateljico, poklepetala z znancem, šla še na pošto plačati položnice in se odpravila proti domu.

Saša je začutila pri sebi čuden občutek stiske… nekaj čudnega, rabila je pomoč, fanta ni mogla poklicati, ker je bil službeno odsoten v tujini, prijateljice tudi ne, ker ji je že prej omenila, da nima danes časa in jo prosila za uslugo, tudi tete ni mogla poklicati, saj je vedela, da ima danes v načrtu kino s svojim možem…

Poklicala jo je sodelavka, če so oglasi na pijačo, kjer je s sodelavci in Saša se je odločila, da se pridruži sodelavcem… ko je prišla do njih, so nekateri že odhajali, tudi sodelavka je kmalu zatem odšla, ostala je sama v družbi še dveh sodelavcev, in tudi ona dva sta se počasi odpravljala na odhod. Saša se je počutila čedalje slabše… zato se je odločila tudi sama, da bo odšla domov.

Domov je prišla utrujena in izžeta, šla je čez imenik v telefonu, da bi našla osebo za pogovor… poklicala je sosedo za kavo, a soseda ni imela časa…  Bilo ji je čudno, nič energije ni imela več, in nič več ni vedela, kaj naj počne preostanek dneva.

Počutila se je težko, počutila se je slabo, vsem je bila na voljo, sedaj pa ker je utrujena ni nikogar zanjo, nihče nima časa, celo sestra je odpovedala obisk, ki ga načrtovala prejšnji dan pri Saši. Gledala je v telefonski imenik, in ugotovila, da je sama… sedaj je sama, sedaj, ko je utrujena, so jo vsi pustili.

Ste doživeli kdaj tak občutek?

Mogoče se vam ob prebiranju zgornje zgodbe Saša smili, vendar…. ni tako, kot zgleda na prvi pogled.

Saša je danes porabila vso rezervo svoje energije. In sedaj jo potrebuje nazaj. Ko je šla k sodelavcem na pijačo, so le ti začeli počasi odhajati, … Saša danes ni bila taka družba kot ponavadi, bila je utrujena… zato so odšli še prej domov kot ponavadi… Ko je poklicala sosedo, je le ta začutila, da danes pa ji ni do družbe s Sašo, čeprav se pogosto vidita ali obiščeta druga drugo na klepetu in kavi… ne danes ji ni ustrezala Sašina energija, zato je zavrnila današnje srečanje. Tudi sestra je danes našla eno zanimivejšo stvar kot obisk pri Saši… pa kaj se je zgodilo s Sašo?

Preprosto. Obstaja zakon, s katerim se srečujemo vsi, a le malokrat opažamo kaj se dogaja. Saša je danes bila zelo aktivna, pomagala je prijateljici in šla na kavo s svojo teto, a nekaj se je zgodilo, kar je tukaj ključnega pomena,.. ko je bila na kavi s svojo teto, je začutila željo, da bi odšla domov, a ker je bila teta ravnokar med pripovedovanjem, da z možem praznujeta obletnico in tem, kakšno presenečenje mu bo pripravila, je Saša nadaljevala s poslušanjem in ignorirala impulz, ki jo je opozoril, da je pomembno, da gre domov in si vzame trenutek zase… zato je s teto ostala nadaljnje pol ure, dokler ni teta zaključila s svojim pripovedovanjem in predlagala da odideta.

Ker je Saša ignorirala lastno opozorilo, je začela uporabljati “rezervo” svoje energije. Začutila je, da ji nekaj manjka in mislila, da ji bo družba sodelavcev pomagala, a so vsi po vrsti odšli domov. Sodelavci niti niso vedeli zakaj so odšli domov, vendar enostavno so odšli. Tukaj je vstopil vesoljni zakon, ki skrbi za ravnovesje… Osebe, ki so se srečale z Sašo, so začutile, da morajo oditi ali pa našli nekaj zanimivejšega nekje drugje. Našli osebo z več energije.

Na ta način je bila Saša prisiljena iti domov. Tudi doma je poskusila z družbo, vendar tudi te osebe, ki jih je kontaktirala so  začutile prepreko, da bi se srečale z njo. Ponovno je bil na delu zakon, ki je skrbel predvsem za to, da Saša končno ostane sama. Zakaj?

Ker bi ji vsaka dodatna družba danes onemogočala, da se umiri in “napolni baterije”. Sodelavci, soseda, sestra,… nihče nima nič proti njej, vsi jo imajo radi, in Saša je končno dojela, kaj se je zgodilo.

Osebam povezanim s Sašo je vesoljni zakon preprečil, da se srečajo z njo, preko občutka, da nimajo danes kaj početi z njo;  preko občutka zavračanja, zato, da jo je zaščiti in ji podaril čas, da se Saša spočije, renovira, in začuti notranjo moč in energijo.

Saša je končno ostala sama, privoščila si je dolgo kopel, si dala njeno najljubšo glasbo, prižgala svečke in se popolnoma umirila. Pospravila je malenkosti v stanovanju, ki so jo motile, si pripravila lahko okusno večerjo, pripravila stvari za naslednji dan, si oblekla najudobnejšo trenirko in se sprostila na kavču.

Počutila se je odlično in v prijetnem stanovanju, mirno opazovala kako se prebuja večer v mestu. Natočila si je kozarec vina se razveselila lepega sporočila svojega najdražjega in nato v miru zaspala.

Dodatek:

Pogosto se srečujem z vprašanji, zakaj se me nekdo izogiba, zakaj noče biti z mano, zakaj ne pride, kdaj bo  prišel, … potem, ko si boste znali vzeti trenutek zase, za lastno nego, za radost, počitek in sprostitev.

Pogosto se srečujem z izjavami, vsi so me zapustili, nihče mi ne pomaga, ko jih rabim pa vsi gredo… ko jih res rabite so tam, ko pa jim zakon preprečuje da so z vami, pa jim zato, da ne zapustite sami sebe.

Vedeževanje ni odgovarjanje na to, kdaj bo nekdo prišel, ali zakaj vas nekdo ne mara ali pomaga,.. temveč odgovor na to, kaj morate storiti, da se počutite dobro in da znate skrbeti zase in ostale osebe s katerimi ste v odnosih in kaj storiti, da jim je prijetno v vaši družbi in da se ne rabijo umikati stran od vas, še posebno v primerih, ko nihče ne razume, zakaj se to dogaja.

Vedeževanje vam razkriva zakaj ste ostali sami in kateri zakoni so vstopili, da dobesedno rešujejo vas, vaše situacije in vaše odnose z ljudmi, ki jih imate radi in omogočajo vaše najvišje dobro.

Saša bo jutri ponovno lahko prijetna, prijazna oseba, in bo lahko delila lepe trenutke s svojimi bližnjimi, saj tako kot za dajanje tudi za prejemanje in deljenje trenutkov potrebuješ energijo.

Srečno… in bodite pozorni na svoje drage in seveda… tudi nase, sicer ne boste imeli energije… in se naučite lekcije, da ne “živite” v rezervi.

Ko nam življenje ponuja, da se odrečemo svoji želji…

Lansko poletje sem bila na obisku pri prijateljici Anji, kjer sva na njenem vrtu uživali v poletnem dnevu in prijetno kramljali.

Najin klepet je bil zelo prijeten ob hladnem borovničevem koktejlu v čudovitem vrtu v prijetni senci, polnem  zelenja in rož ki je pripadal njeni čudoviti hiši – “vili” v predmestju.

Anja je zelo prijetna in prijazna oseba in vedno skrbi za to, kako bi nekomu pomagala ali ga razveselila. Seveda sem bila navdušena nad njo od prvega dne dalje, ko sem jo poznala.

Med najinem prijetnim uživanjem na vrtu, se nama je pridružil njen mož, naju povprašal, če nama prinese še kakšno pijačko in me prosil za ključe od mojega avta. Pogledala sem ga in po namigu in nasmehu Anje sem mu izročila ključe svojega avta.  Njen mož je odšel in naju pustil ponovno same, da sva lahko v miru poklepetali.

Anja mi je povedala, da mi bo njen mož v čast mojega obiska opral avto, kar stori tudi mnogim drugim njenim gostom… Bila sem presenečena. Zatrdila mi je, da on uživa v svoji mali vrtni “avtopralnici” in da to opravilo zelo rad počne in da sem ga razveselila, da lahko nekaj stori zame.

Prepustila sem se in in najin pogovor se je nadaljeval. In med prijetnim pogovorom mi je zaupala zgodbo o svoji dolgoletni želji in svojem življenjskem  projektu. Tako je pripovedovala:

Petnajst let nazaj, sta z možem živela v Ljubljani s svojima sinovoma. Bila je zaposlena v državni ustanovi in imela je eno prav posebno željo:

“Kupiti si belega Marcedeza!” Avto je želela kupiti na gotovino in za ta avto je varčevala kar lep čas. Ta avto je stal v takratnih časih 75.000 DEM (Nemških Mark) in bil točno določen izbran model.

Po letih varčevanja je gospa Anja zbrala 75.000 DEM in je bila tik pred tem, da si uresniči dolgoletno željo - Belega Marcedeza, popolnoma novega, plačanega v celoti in v gotovini.

Preden se uspela dogovoriti za dokončen nakup svojega željenega avtomobila, jo je poklicala prijateljica iz otroških let in ji povedala da je zbolela, da ima postavljeno diagnozo: Rak. Prosila je, če se lahko dobita, ker ima eno željo.

Anja je odšla do nje na obisk in njena prijateljica iz mladosti ji je zaupala svojo željo in ta je bila, da ji proda svoj del zemlje. Velik travnik. Ob vprašanju, koliko ta travnik stane, ji je prijateljica odvnila, da 75.000 DEM.

Anja je bila presenečena, ravno toliko kot moj Marcedez! Prijateljca ji je potrdila ceno in ponovila svojo željo.

Anja se je po premisleku predala. “Dobro, bom pa kupila travnik!” Vedela je, da nima nobenih načrtov z njim, a vseeno, glede na to, na kakšen način je vse skupaj potekalo se je odločila, da zaupa v potek dogodkov in odkupila travnik od prijateljice iz mladosti.

Ko je svojo odločitev povedala možu, jo je le začudeno gledal, a rekel ničesar. In kot do sedaj sta nadaljevala svoje življenje, le gospa Anja ni več varčevala za Marcedeza. Sodelavci so jo spraševali, če bo gradila in jim je razložila, da je travnik kupila iz drugih razlogov in da še sama ne ve zakaj ga bo imela.

Kaj kmalu, so v mestu začeli graditi velik projekt, ki je bil v bližini njihovega doma. In ko je Anja začutila v svojem domu hrup in tresljaje strojev, bagerjev, kopačev, od jutra do večera in se je spomnila na svoj travnik.

Naslednje jutro je službeno potovala z večjo skupino z avtobusom na srečanje. Med samo vožnjo je opazila čudovito vilo z oboki in le ta jo je čisto prevzela. Ko so prispeli na seminar je prosila šoferja da jo  pelje nazaj, da si ogleda to vilo.

Izvedela je za lastnika, in ga kontaktirala. Bil je znana osebnost, zelo prijazen, povabil jo je v hišo in ji poslal original načrte, ki so bili seveda izdelani po naročilu.

Ko je imela načrte v rokah, je povedala možu, da se je odločila, da bo gradila hišo. Mož ji je odgovoril, da ne bo zapustil svojega doma in če želi graditi hišo ali živeti drugje, da lahko, da jo bi prišel dvakrat na teden  obiskati, kot takrat, ko sta hodila na zmenke, vendar on ne bo zapustil svojega doma.

Anja je bila odločena. Odšla je na upravno enoto in prosila gospo na tej upravni enoti, da bi rada svoj travnik razparcelirala in spremenila namembnost zemljišča v gradbeno zemljišče. Gospa jo je  poslušala in na koncu dejala, sem na položaju, kjer vam lahko pomagam in vam tudi bom. Tako je Anja dobila 4 zazidljive parcele. Dve je prodala svojim prijateljem in sodelavcem, ki so jo že ob nakupu snubili, da bi kupili del parcele in s tem je pridobila sredstva za gradnjo hiše.

Anja je koordinirala vse, službo, družino in gradnjo – sama. Ko je bila hiša že pod streho in ko jo je že notranje opremljala, je na obisk prišel mož… in od takrat dalje ni več odšel od tam.. Pripoveduje Anja.

Za dokončanje del na hiši je prodala še zadnjo prosto parcelo in tako zgradila čudovito hišo v roku dveh let od nakupa travnika.  V roku dveh let od tega, ko se je odrekla svoji želji – Marcedeza.

A zgodbe še ni konec…

V službi so ji spraševali, kaj sedaj z marcedezom, nakar so ji pomagali uredili financiranje in v roku meseca je ga. Anja vozila tudi belega Marcedeza.

Ga. Anja je upoštevala sporočila življenja in tako v zelo kratkem času uspela zgraditi božansko hišo in uresničiti svojo željo, tako je dobila veliko več, kot je želela. Sedaj ima čudovite sosede, zelo dobro se z njimi razume in so dobri prijatelji, ima čudovit dom in družino in svoj mir in raj na Zemlji.

Njena resnična življenjska zgodba me je fascinirala iz več razlogov. Najprej to, da je imela vse pogoje za uresničitev želje a se ji je odpovedala na prošnjo prijateljice, drugič me je fascinirala, kako je zaupala v svojo vizijo in se sama odločila za gradnjo, kljub temu, da ni dobila podpore od življenjskega partnerja in če ne bi zaupala vase ali v odnos, bi se lahko v imenu družine odpovedala svoji viziji in tretjič, po vsem, ko je kazalo, da je svojo željo opustila, se ji ponudi priložnost in dobi svoj sanjski avto.

Ta zgodba je resnična, in izredno se zahvaljujem svoji prijateljici, da jo je delila z menoj.

V miru sva se nasmejali poteku dogodkov, k nama se pridruži njen mož in mi izroči ključe od avta. Moj avto se je svetil, in še dandanes pomislim, kakšno spoštovanje sem doživela, da trideset let starejši človek v znak spoštovanja  prijateljici svoje žene opere avto.

Vse nadaljne besede v tem trenutku so odveč.

Ko ljubezen damo drugim, jo damo sebi

Sčasoma ali bolje rečeno, prej, ko slej, spoznamo, da nam je  pomembno, da naši dragi vedo, kako močno jih ljubimo.

Povedati, pokazati, izraziti, ljubiti je želja, ki je čedalje glasnejša, ki je čedalje pomembnejša v našem življenju. Ko dosežemo to spoznanje, se v veliki meri končajo težave, ki so bile povezane z zahtevami, s pričakovanji, s prepiri in z izsiljevanji za pozornost.

V naše odnose vstopi harmonija, radot, veselje, sreča, ljubezen začnemo deliti in izražati in k nam se začne vračati pozornost, spoštovanje in LJUBEZEN, za katero smo se predhodno prepirali, borili in katere predhodno nismo znali sprejemati in čutiti.

Ko ljubimo drugo osebo, v bistvu ljubimo del sebe, saj je ta druga oseba del nas, in tako je seveda ta del nas povezan z našimi najdražjimi in le ti so srečni našega izraza ljubezni, se dobro počutijo in nam to vračajo.

Ko ljubezen damo drugim, jo damo sebi. …Sebi točno tja, kjer jo potrebujemo, kjer jo lahko čutimo, in kjer je doma.

V življenju moramo “poskrbeti” le za eno osebo!

Ogromno pogovorov sem imela s svojimi strankami na temo, “Kako se ona obnaša do mene”, “Česa mi ona ne nudi”, “Zakaj najin odnos ni tak, kot si želim”, “Zakaj ni  pozoren do mene?”, “Zakaj mi ne daje pozornosti, ljubezni, spoštovanja? …

Tukaj smo ugotovili, da se moramo vrniti k sebi. Torej, pogledati sebe. “Kakšen sem jaz do nje?”, “Ali si želim biti drugačen do nje?”, “Kaj ji, nudim?”, “Kaj ji želim nuditi?”, “Kakšen odnos želim, da je najin?”, “Ali sem jaz pozoren do nje?”, “Ali jaz dajem pozornost, ljubezen in spoštovanje?”

Ta ugotovitev, da je ljubezen dejansko dajanje, spoštovanje, zaupanje in da vse to dajemo, ko se zavedamo da je ljubezen do druge osebe dejansko ljubezen do nas samih, saj je ta “druga” oseba naš partner in je del nas, del naše notranjosti, del naših čustev. In če jo negujemo, spoštujemo, cenimo in ljubimo, dejansko ljubimo sebe, ta del sebe v katerem je ta oseba.

Če gremo še korak dlje, pa je skrb. Skrb za to našo osebo. Seveda da želimo partnerju vse najboljše in da mu želimo pomagati, a včasih pozabljamo, da moramo dejansko najprej poskrbeti zase. Torej za nas. Ja ta oseba je tudi del nas, a ni edina. Tukaj smo tudi mi.

NEKDO JE DEJAL:

“ Za vse kar moraš poskrbeti, … je ZASE. In potem ti ne bo potrebno poskrbeti za nikogar več.”

Ja. Tako je. V življenju morate poskrbeti le zase. Potem ne boste hodili k drugim osebam in jih obremenjevali naj poskrbijo za vas.

Ravno tako, ne hodite do osebe, … rad bi ti pomagal, če se nekdo temu opira. Saj s tem tej osebi izkazujete nezaupanje, da je sposobna poskrbeti zase ali ji preprečujete izkušnjo, ki jo potrebuje za učenje.

Če pa bo potrebovala, pomoč, verjemite, da bo prišla do vas, saj bo vedela, da ste znali pomagati sebi,… kar je iskreno … najtežje, in da ji boste znali pomagati poskrbeti zanjo.

Torej, poskrbeti moramo najprej zase. Sami smo sposobni poskrbeti zase. Zaupajmo drugi osebi, da zna poskrbeti in da je sposobna poskrbeti zase. Če pa prosite za pomoč, jo boste dobili, saj sami rešujete situacijo. In ko jo rešujete sami, vas druge osebe vedno podprejo, podprejo vas dogodki, “čudeži”, situacije… podpre vas življenje. Če ne verjamete… preizkusite.

Ravno tako velja, da smo ljudje bitja, ki zelo radi pomagamo in smo dobri, a pomagamo osebam, ki vidimo da se trudijo, ki imajo voljo…… saj, to da pa bi nekomu nudili potuho, pa ni prav in ji na tak način prej škodujemo, kot pomagamo in dejansko lahko  postanemo trdi in neomajni, če vemo, da bo to posledično pomagalo dotični osebi, da sama pokaže voljo, da naredi korak, da se trudi v smer rešitve.

V čem je Fora?

Ko rešujemo sami svoje situacije, nas ljudje podpirajo, ker vidijo, da se trudimo.

Če pa ne rešujemo in ne skrbimo zase, nam drugi nočejo pomagati, mogoče sploh ne razumejo za kaj ne, vendar ne morejo, mogoče se niti ne zavedajo zakaj, ampak ne morejo,….  ker bi bila taka pomoč dejansko “šlepanje”, in to ljudje čutimo, … čutimo odpor, da bi pomagali. To je naša modrost, ki nam prepreči, da bi pomagali, saj po veliko večjem načrtu, ki je univerzalen za vse, obstaja prepreka, da pomagamo, pa če se je zavedamo ali ne… in ravno ta prepreka zagotovi, prej ali slej, da se oseba, ki se je hotela izogniti “ poskrbeti sama zase”, končno zaveda da ni nikogar, ki bi to želel narediti namesto nje… in da bo morala sama. In ko stori….  takrat jo podpre celo vesolje, vsi ljudje. Zanimivo. Genialno.

Vsa pritoževanja odpadejo, ko se začnemo truditi, nihče ni več kriv, saj ko se trudimo, dejansko prihajajo ljudje in nam stojijo ob strani, prijatelji, partnerji, tujci…  vesolje.

In če še kdaj pomislimo, da bi želeli  druge obtoževati, da ne pomagajo… se vprašajte, ali jih prosite za pomoč, ali da delajo stvari namesto vas???? Če je obtožba, pomeni, da se šlepate. Pika. Če je obtožba pomeni, da nečesa niste dobili, ker si lahko daste sami.

Torej – ne – boste – dobili – dokler – si – ne – daste – sami!!!

Torej, kdo noče pomagat, kdo noče dat, kdo se noče potruditi,…. ? Vi si nočete pomagati, vi nočete dati sebi, vi se nočete potruditi zase…. !!! Kdo? VI!

Kdo vas ne spoštuje? VI!

Kdo vas ne ljubi? VI!

Koga pogrešate? SAMEGA SEBE!

Koga ni? VAS!

Kdo vam bo dal tolažbo? VI!

Kdo naj vam pomaga? VI! … NAJPREJ VI! … TOLIKO KOT LAHKO – VI!  … NATO VAM ŽIVLJENJE DA CELO EKIPO, OD PRIJATELJEV, PARTNERJEV, OTROK, SORODNIKOV, NEZNANCEV, STVARI, DOGODKOV…!

…. kdaj pomagati drugi osebi? Oz, kdaj se pojavi želja da pomagamo drugi osebi?

Ko nam vesolje dovoli. Ko vidimo, da se človek trudi po svojih močeh.

Mi vsi smo sposobni poskrbeti zase. Mi vsi smo dolžni  poskrbeti za 1 osebo.

Za eno osebo. Si želite biti starš? Poskrbite, da boste dober starš.. za otroka je avtomatsko potem poskrbljeno!

Si želite biti partner? Poskrbite da boste dober partner… za partnerja je avtomatsko poskrbljeno… partnerja ki je del vas.

Si želite biti uspešni v življenju? Poskrbite, da boste uspešni … za vaše stranke bo poskrbljeno.

za koga skrbite? otroka? Partnerja? Stranke?… Ne. SKRBITE ZASE. Zase, kot starša, partnerja, zase kot uspešno osebo …. ? za koga boste poskrbeli… zase.. ZASE … v vseh oblikah in vlogah, v katerih ste ali v katere si boste izbrali v prihodnosti.

Za eno osebo bomo pa že, kajne?

“Ljubim” – Sprejmi to!

Pogosto se srečujemo s situacijo, ko neko osebo  ljubimo, a od nje nikakor ne dobimo potrditve. Zdi se, kot da ga te osebe ne zanima, kaj čutimo mi, zdi se, kot da so vse naše najlepše želje v zvezi z njo prezrte, da naša ljubljena oseba tega ne vidi, ne razume…

.. .Le kako, naj ji povem, da jo ljubim…

… Le kako, naj ji pokažem, koliko mi pomeni in da mi je dragocena?

… Kako naj ji pokažem, kako lepa so moja čustva, res si želim, da bi jih sprejela…

Ključno vprašanje, s katerim se srečujemo, in zaradi katerega ljudje kličejo vedeževalko je: “Ali tudi ona kaj čuti do mene?”, “Me ljubi?”, “Ali tudi jaz njej kaj pomenim?” Ljudje kličejo vedeževalke in jih sprašujejo ta vprašanja, vendar:

Malo manj ljudi sprašuje vedeževalko za VZROK: “Zakaj, ne vidi, da jo ljubim?”, “Zakaj zavrača moja čustva?”, “Zakaj ne vidi lepote čustev, ki jih čutim do nje?”, “Zakaj ji ne pomenijo moja čustva toliko, kot meni?”

Naslednjič ko boste klicali vedeževanje, bodite res firbčni, sprašujte, raziskujte, prosite za dodatne razlage, prosite za nasvete, prosite za navodila. Sprašujte in raziskujte situacijo, opazujte jo, preverjajte jo, poglejte jo z vseh strani, saj odgovor je vreden te energije raziskovanja.

Začnite se spraševati, ključna vprašanja: “KAKO ji pokažem, da mi je všeč?”, “Kako ji pokažem svoja čustva, ki jih čutim?”, “Kako dosežem, da bo cenila moje občutke?”, “Kako, izboljšam najin odnos?” , “Kako naj ravnam?”…

Začnite spraševati vedeževalko, ko se že poslužujete vedeževanja tudi: “KAJ, lahko spremeni mojo situacijo?”, “Kaj se moram naučiti, razumeti, da pozitivno vplivam na situacijo?”, “Kaj naj storim?“

Sprašujte sebe, sprašujte vedeževalko, sprašujte zaupne prijatelje, razmišljajte…

Ste pri vprašanjih opazili preobrat? NE? Poglejte vprašanja še enkrat…

Najprej ste spraševali po občutkih, zakaj ona ne vidi, zakaj ona ne sprejema…?

Nato ste začeli raziskovati situacijo: Kaj, Kako, Zakaj…?

A na koncu ste prišli do ključne točke… ko ste začeli spraševati, kaj LAHKO VI NAREDITE. Torej ste vprašanja usmerili vase, in šele takrat ste prehodili pot, ki ste jo tako in tako morali  prehoditi, s pomočjo vedeževalke, sami, s pomočjo prijateljev, literature, interneta,… ste tik pred ciljem. Super kajne?

Edina razlika je tu čas…. seveda se splača tudi pozno – bolje, kot nikoli. Eni so prišli hitro do odgovora, sploh, če so našli dobro vedeževalko, ali imajo prijatelje na visoki stopnji zavedanja… no nekateri pa so potrebovali malo več časa… lahko govorimo tudi o letih… a ja še vedno… bolj pozno, kot nikoli, kajne?

Zavedajte, se, da je veliko ljudi, ki sprašuje druge, ki sprašuje vedeževalke, svetovalke, vrače, numerologije, astrologinje, prijatelje, sebe …ki se še vedno sprašuje …zakaj ONA, zakaj ON, … in lahko še traja, da pridejo do “KAJ, KAKO lahko JAZ?”

ODGOVOR

Ker ste bili pridni in ste se spraševali vsa ta vprašanja, vam bom povedala bližnjico, odgovor. Saj ste si ga zaslužili.. saj ste si postavili prava vprašanja, sicer tega ne bi brali.

Najprej sami poglejte, kaj čutite do nekoga.

Bodite iskreni in poglejte tudi zakaj nekaj čutite do nekoga, je to čista ljubezen, ali kakšen drug motiv?

Začutite to, z vsakim delčkom sebe.

Sprejmite to.

Sprijaznite se s tem.

Zavedajte se, da je to del vas, da so občutki del vas.

Spoštujte sebe, in čustva, ki so seveda del vas.

Zaupajte vase, sprejmite občutke, začnite živeti z njimi.

Dovolite si živeti. To pomeni, da se lahko izražate. Če se ne upate izražati, si ne upate živeti. Dejstvo!

Pomirite se s tem kar čutite, sprejmite v svoje življenje, uživajte s svojimi občutki.

Razliko poznate… nekdo lahko nekoga ljubi in grozno trpi, ker te osebe ni poleg , nekdo drug pa lahko s svojo ljubeznijo, s svojimi občutki uživa, se zaveda lepote svojih želja, se zaveda lastne vrednosti, se ljubi, ljubi te občutke, ljubi to osebo.

Ljubljena oseba bo čutila, da spoštujete sebe in svoje občutke in ne bo obremenjena, da bi jih morala ona prva priznavati – saj jih bose sami priznavali sebi, ne bo obremenjena, da vam mora te občutke sprejemati – saj jih boste sami sprejemali, ne bo zadolžena za vaše občutke – saj jih sami negujete in posledično ne bo čutila pritiska – temveč svobodo.

Vi se morate dobro  počutiti s tem kar čutite in s tem kar ste. Ko to dosežete, ni več vprašanje, ali vas bo nekdo sprejemal, ker se sprejemate sami.

Čutite. Čutite ljubezen. Čutite spoštovanje. Čutite sebe. Čutite druge osebe. In drugi bodo čutili vas.

Drugi bodo čutili, da se sprejemate, in vas bodo sprejemali.

Ljubite se. Drugi bodo čutili, da se ljubite, in vas bodo ljubili.

Ljubite Druge. Drugi bodo čutili, da jih ljubite, in vas bodo sprejemali, ker se bodo lahko ljubili sami.

Čutite se. Drugi vas bodo čutili.

Spoštujete se. Drugi vas bodo spoštovali.

Zaupajte si. Drugi vam bodo zaupali. Zaupajte drugim, in osebe vam bodo naklonjene.

A še vedno vse to počnite ZASE. Najprej ZASE, drugi pa so… seveda del VAS. Torej ZASE.

Content Protected Using Blog Protector By: PcDrome.