Vedeževanje 090 142 869

Archive for the ‘Modrost’ Category

Dan žena in 40 mučenikov

Dragi moji in drage moje.

Včeraj smo praznovali dan žena, praznik vseh žensk, Iz Wikipedije, proste enciklopedije o tem prazniku lahko preberemo naslednje:

Dan žena

Dan žena je mednarodni praznik žensk, ki ga praznujejo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Pobudo za praznovanje 8. marca je dala nemška feministka in socialistka Clara Zetkin, rojena Eissner (1857-1933). Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta 1889, medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Prvič so ga praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, takrat še na 19. marec. Tudi v Sloveniji so ga praznovali v Trbovljah.
Mednarodni dan žensk se 8. marca praznuje od leta 1917.
Praznik je postavljen tudi v spomin na požar v Tovarni Triangle, kjer je leta 1911 v New Yorku izgubilo življenje prek 140 žensk.

Dan žena v Sloveniji

Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk, tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časopis Slovenka, medtem ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje. Pomembna je letnica 1906, ko je Marija Urbas kot prva Slovenka doktorirala in sicer iz filozofije na graški univerzi. Ženske so se že močno približale enakopravnosti s tem, ko je bila leta 1945 uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 je bilo zapisano v ustavo SFRJ določilo, da ima vsaka ženska svobodno odločanje o rojstvu otrok, tri leta kasneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov. Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.

A jutri nas čaka še en dan, dan 40 mučenikov oz, dan moških, Iz Wikipedije, proste enciklopedije o tem prazniku lahko preberemo naslednje:

Spomin 40 mučenikov se v krščanskem koledarju obhaja 10. marca. Na ta dan se Rimskokatoliška cerkev spominja 40 rimskih vojakov, ki se niso hoteli odreči krščanski veri in umrli mučeniške smrti.
Iz pisnih zgodovinskih virov se lahko razmeroma natančno ugotovi dramatični dogodek mučeniškega pričevanja teh štiridesetih mučencev. V času pregonov cesarja Licinija je ujeto 40 krščanskih vojakov in postavljenih pred izbiro: ali se odrečejo veri v Kristusa ali pa umrejo. Vsi so izbrali drugo, čeprav je šlo za kruto smrt: umreti v vodi, ki je zmrzovala. Ko so se še nahajali v zaporu, so napisali oporoko, v kateri zahtevajo da so po smrti skupaj pokopani v Sareimu pri Zeli, vas je danes poistovetena z vasjo Kyrklar v Mali Aziji, ki pa pomeni ravno število 40. Zato so tudi vernike zaprosili, naj, sicer iz pobožnosti, ne raznesejo njihovih relikvij. Naročili so tudi, naj najmlajši med njimi, sluga Eunoik, če bo obvarovan smrti in dobil svobodo, postane varuh njihovega groba. Na koncu oporoke, po kratkih opominih bratom v veri, pozdravih sorodnikom in prijateljem, so se vsi poimensko podpisali. Mučeništvo se je zgodilo 9. marca leta 320 v gimnazijskem dvorišču ob kopališču mesta Sebasta v Mali Armeniji, danes Siwas v Turčiji. Ob ledenem kopališču je bilo pripravljeno tudi toplo, da bi premamilo katerega od njih, ki bi težko prenašal trpljenje. Našel se je nekdo, ki je popustil in skočil v vročo vodo, pa je zaradi nagle spremembe temperature takoj umrl. Na njegovo mesto je stopil med mučence njihov stražar; slekel je obleko in se priznal za kristjana. Ko so vsi umrli, so njihova telesa znosili iz mesta, jih sežgali in njihov pepel stresli v reko. Preganjalci so se jih bali tudi mrtvih pa so želeli uničiti vsak spomin na njih. Verniki, željni svetih relikvij so vseeno nekaj tega uspeli rešiti. Čeprav so ti sveti mučenci mučeni 9. marca, v času papeža Inocenta X. njihov god v zahodni Cerkvi obhajamo na današnji dan.

Zelo pogosto opažam, da posamezniki predvsem mladi poznajo le en praznik, to je dan žena. Zelo pogosto opažam, da je navada, če ne že dolžnost moškega, da na ta dan prizna žensko. Opažam tudi, da je s strani ženske pozornost usmerjena v to, ali bo dobila priznanje ali ne.

Žal, pa se dogaja tudi to, da ženske zanikajo praznik, in rečejo, da jim nič ne pomeni, in da imajo vsak dan praznik… a prav je da se ga spominjamo, priznavamo prizadevanja in dosežke za žensko suverenost. Marsikatera ženska ima še sedaj v sodobnih časih in sodobnih razmerjih “borbo” za enakopravnost, spoštovanje, priznanje in suverenost. Prav je, da se vsaj na tak praznik spomnijo, da je prav, popolnoma normalno in naravno, da je enakovredna partnerica svojemu partnerju in ne v podrejenem položaju in da je ona 1. v vrsti, ki mora nekaj narediti za to – enakovredno stopiti moškemu naproti.

A druga stvar, ki je vredna omembe, pa je tudi to, da veliko žensk sploh ne ve, da obstaja dan moških, ki pomeni pripadnost, vztrajnost in zvestobo, ki ravno tako pomeni “borbo” za to, kar jim je ljubo, in da so marsikje moški v položaju ženske, prezrti, nespoštovani in nepriznani. Od njih se avtomatsko pričakuje, da bodo preživljali družine, tudi ženske v mnogo primerih, da bodo pozorni, in da je to samoumevno. Mnogokrat je spregledan trud, nadure, neustrezna hrana, kršene pravice in osebno prepričanje. Pričakovano je, da mora vedno za vsa najtežja dela poskrbeti on in nikoli kloniti. Prav je, da se cenijo, sebe in svoj vsakodnevni trud in da tudi sami enakovredno stopijo ženski naproti.

Zato, močno upam, da boste vse ženske, žene, partnerice, hčerke, mame, tudi vi jutri priznale suverenost, predanost, spoštovanje in hvaležnost svojemu moškemu, ne mislim le v smislu darila, temveč spoštovanja, priznanja in hvaležnosti. Kot ste to prejele same na svoj praznik. In še nekaj, četudi niste, ste lahko v izkazovanju spoštovanja, priznanja in hvaležnosti prve.

Zakaj pišem to?
Ker opažam, da je stalno močna pozornost žensk na moškega, …”on bi moral to in to zame in za najin odnos…”… ne le za praznik žensk, temveč tudi sicer v odnosu, glede napredka odnosa, in zato, ker zelo pogosto opažam prezrto pozornost,… “jaz bi lahko storila to in to zanj in za najin odnos”, le zato, ker spoštujem.. . in ne zato, da dobim to in to nazaj.

Zato ker opažam, da so ženske marsikdaj v prvi vrsti pozabile nase, in čakajo na moške da jih priznajo in bi se šele v takem primeru bile pripravljene začeti spoštovati. A vsi vemo, da ni to prava pot in da nas zgodovina, in svetovni dan spominjata na to, da moramo začeti aktivno pri sebi.

Ker opažam, da tudi moški znajo zanikati nekaj kar imajo radi, iz ljubega miru in da se mnogokrat ne postavijo zase ali odnos, ki jim pomeni, pa tudi proti samoumevnemu pričakovanju, ki ga imajo do njih. Ker dovoliju očitku, “jaz ti kuham, perem in likam” da prevlada in tako posledično dovolijo, da jim prezrejo in razvrednotijo njihov trud in njegovo delo v zelo pogostih primerih v skrajno nezavidljivih pogojih.

Zato, ker opažam, da so moški pozabili nase in da celo iskreno priznanje in spoštovanje ženske včasih zelo  težko sprejmejo.

Ovrednotite se. Sebe. Partnerja. Vajin odnos.

Srečno, in izbirajte modro, in na vsake toliko časa, poglejte, kaj nas učijo zgodovinska dejstva, ne čakati le na komercialno darilce.

Prenehajte se sramovati že enkrat!

Vedeževanje – Največje težave v odnosih

Za vse tiste, ki ste kdaj slišali izjave svojih dragih: “Saj veš, da ne maram poslušati, tvojih izjav, da me imaš rada”, “Ne govori mi tega”, “Sem ti že povedala, da prenehaj s takimi izjavami” …itd.

Za vse tiste, ki veste, da tako težko poveste, da imate nekoga radi, ker veste, da vas partner ali partnerica ustavlja, prekinja, da tega noče poslušati,… se malo ustavite.

Ali res zavrača vašo naklonjenost in ljubezen? Je res kriva vaša ljubljena oseba? Ste prepričani?

Kaj, če bi se utavili, se prenehali sramovati svojih občutkov? Zanimivo, kajne? Kaj če bi začeli spoštovati enkrat za spremembo svoje občutke? Ne le potihoma pri sebi, temveč spoštovati povsod, tudi pred drugimi ljudmi, tudi pred partnerjem, sebe, svoje občutke…. svoj odnos, partnerja, življenje*

“Jaz tebi lahko povem, da te imam rada. Jaz tebi lahko povem, da te ljubim. Jaz tebi lahko povem, da mi pomeniš največ na svetu. Zakaj? Ker se tega ne sramujem, ker to globoko spoštujem.

Torej, Rada te imam. Ljubim te. Pomeniš mi največ na svetu.”

Poskusite, prepričana sem, da ne boste več zavrnjeni, ko bo vaša ljubljena oseba videla, da spoštujete svoje občutke glede nje.

Poskusite. Prenehajte se sramovati, prevzemite odgovornost, sprejmite in ljubite svobodno brez občutkov krivde in sramu do sebe, svojih občutkov in svojega partnerja.

Pisala sem že o tem, z naslovom: Ljubi sprejmi to, a še vedno opažam, da imajo nekateri težave zavračanja, kako naj preprosteje povem? Takole: Prenehajte se sramovati svojega največjega bogastva: Ljubezni. Sprejmite svojo ljubezen. Sprejeti boste.

Zapomnite se… ko boste še kdaj slišali, sem ti povedal, da ne govori tega, .. in podobno… torej zavračanje, se zavedajte, da ne spoštujete svojih občutkov in se jih sramujete!

Sprejmite svoje občutke, če želite prekiniti zavračanje, če želite, da je vaše izražanje naklonjenosti sprejeto, če želite, da ste sprejeti. Sprejmite. Sprejeti boste.

Srečno*

Se splača?

Kako zanimivo…., da me stranke pogosto sprašujejo zelo podobna vprašanja pri vedeževanju. Kot da bi se zmenile. No saj vem, da se ne, in da vsak sprašuje iskreno skladno s svojim razmišljanjem in svojim doživljanjem a kako zanimivo je, da je tako veliko vprašanj skoraj identičnih v določenem časovnem obdobju.

Zadnje čase se pri vedeževanju pojavljajo vprašanja oz. situacije, ko nekdo nekoga ljubi, ko nekdo upa, da se “njun” odnos izboljša, da ponovno prideta skupaj, da  se nekdo vrne, … itd.

To da nekdo upa, da se nekdo približa, nas sprejme, se vrne k nam, je vse ok…. a istočasno je tukaj prisotnost dvoma, previdnosti, svaritevljstva, če hočete…. “rešilnega načrta”.

Vedeževanje po telefonu

Primeri:

1. Prijateljica govori osebi: “Veš, nisi več tako mlada, leta grejo, najdi si nekoga, da boš imela družino, čas beži, pojdi naprej… , saj vem, da ga ljubiš, ampak, leta tečejo, ne pozabi tega, najdi si nekoga, s katerim boš lahko kam šla.”,

2. Stranke me sprašujejo: “Ali se splača, vlagat energijo v najin odnos?, “Kaj če na koncu najde drugo in bom vrgla stran dragocen čas, ga bom zastonj ljubila?, Kaj če bo vseeno odšla, kot je rekla, da bo?

Ja to so vprašanja, ki jih prejemam v zadnjem času…. tako kot sem govorila, da pride dan, ko kličejo le osebe, ki varajo, tako sedaj govorim o tem,da se ponavljajo vprašanja v smislu “Ali se splača?”

Dragi moji!

Kaj vam je pomembno v življenju? Družina… četudi z osebo, ki je ne ljubite? Kariera, pa četudi izgubite partnerja, ki ga ljubite? Ljubezen? Kaj se vam splača?

Če res nekoga ljubite in me sprašujete, če se splača, vam povem da ja. Torej, ta trenutek nekoga ljubite, ta trenutek, vam ljubljena oseba ne izpolnjuje vseh vaših želja in pričakovanj, … ta trenutek ste se ustavili in vprašali, če se splača, še naprej zaupati in verjeti?

JA.

Zakaj?

Ker vse se dogaja v trenutku sedaj. In če želite biti srečni, ste lahko le, če spoštujete sebe. In če se spoštujete, boste v tem trenutku opazili, da je v vas nekaj prisotnega: Ljubezen do te in te osebe. Torej ta trenutek, se najbolj splača biti to kar ste. Ste oseba ki ljubi to osebo. In ja v to vlagajte energijo.

Si predstavljate, da ta trenutek ljubite nekoga…. a ker ne veste če se splača, saj danes nima časa in, greste na zmenek z nekom, ki ga ne ljubite, ker veste, da da bo poleg? Potem me boste čez deset let klicali, da ste v odnosu, kjer ni ljubezni? Verjamem, da me boste… in verjemite mi, da sem že prejemala take klice….

Ker v življenju si vsi zaslužimo ljubezen in nam je tudi dana, pa če se tega zavedamo ali ne. In mogoče, boste ugotovili, da potem, ko ste si zagotovili varnost, skupen dom, otroke in družino, da je prišel čas za vas, da si dovolite v življenje ljubezen? A je tako hudo bit kakšen trenutek sam in počakati ljubljeno osebo? Ali če res ni bila prava, počakati, da pride oseba, za katero boste vedeli da jo ljubite? Kam se vam mudi? Vam je škoda negovati lepo vizijo, ki jo imate glede nekoga, samo zato, ker vam ni nihče 100% garantiral, da se vam bo uresničila.

Veste kaj je zaupanje? Zaupanje nima nobenega pomena, takrat ko smo 100% prepričani, zaupanje nastopi takrat, ko nismo 100% prepričani, niti nimamo dokazov da bo vse ok niti v naprej definiranega rezultata. In ja, zaupanje se splača. To vedo tisti, ki so zaupali. Tisti, ki se niso mogli ničesar oprijeti. In take osebe, vam lahko govorijo o zaupanju, o rezultatih zaupanja, a na vas je, da se odločite. Kaj vam je vrednota.

Slišali smo že izjave, 30 let ima, pa je brez otrok. Ja seveda. Le kaj lahko podajo avtorji takih izjav na mojo izjavo: 30 let ima, pa je še vedno brez ljubezni oz. še vedno brez ljubljene osebe? Ali niso otroci sad in posledica ljubezni?  Torej, kam se nam mora muditi, delati otroke, ali ljubiti njega/njo, ki jo ljubimo danes in zaupati vanj/vanjo danes, če še ni vse ok?

No poglejmo še najslabši scenarij, ko že imamo to tematiko, katerega se vsi tako bojite in mislite, da je najslabši možen scenarij:

Ljubila ga bom, vse mu bom dala, verjela, zaupala vanj…. a on bo odšel z drugo. Kaj ste izgubili, če ste bili iskreni do sebe? Nič niste izgubili, saj ste si dovoljevali biti to kar ste in ljubiti njega/njo, ki ga/jo ljubite. Preživeli ste kvaliteten čas, čas poln ljubezni.

Naj vam povem še slabši scenarij? Slab scenarij je ta, ki izgleda kot rešitev, za katerega so vam “prijateljice” govorile, da je vaša rešitev:

Ljubim ga/jo,… a ker me lahko pusti, ga/jo bom kar jaz pustil/a še danes in bom z nekom, ki vem, da bo poleg.

Kaj ste izgubili tukaj. Vse. Svojo Ljubezen in Sebe.

Torej…

Se splača….

….a kot vedno, odločitev je vaša.

Ali se splača ali ne, je odvisno od vaše odločitve.

Ko sem se začel resnično imeti rad

Ko sem se začel resnično imeti rad, sem spoznal, da sem vedno in ob vsaki priložnosti na pravem mestu in v pravem času, in da je vse kar se dogaja pravilno – od takrat dalje sem lahko miren.

Danes vem, da se to imenuje ZAUPANJE.

Ko sem se začel resnično imeti rad, sem lahko spoznal, da so čustvena bolečina in trpljenje za mene samo opozorila, da živim v nasprotju z lastno resnico.

Danes vem, da se to imenuje BITI VERODOSTOJEN.

Ko sem se začel resnično imeti rad, sem prenehal hrepeneti za nekim drugim življenjem in lahko sem videl, da je bilo vse okoli mene poziv za rast.

Danes vem, da se to imenuje ZRELOST.

Ko sem se začel resnično imeti rad, sem si prenehal krasti prosti čas, in prenehal sem ustvarjati mogočne projekte za prihodnost. Danes počnem samo to, kar ustvarja zadovoljstvo in radost, tisto, kar ljubim in kar ustvarja smeh v mojem srcu, na moj lasten način in v mojem osebnem ritmu.

Danes vem, da se to imenuje ČASTITOST.

Ko sem se resnično začel imeti rad, sem se osvobodil vsega, kar ni bilo zdravo zame, od jedi, ljudi, stvari, situacij in od vsega, kar me je vedno ponovno povleklo nižje, proč od samega sebe.

Na začetku sem to imenoval “zdravi egoizem”, a danes vem, da je to LJUBEZEN DO SAMEGA SEBE.

Ko sem se resnično začel imeti rad, sem prenehal imeti vedno prav, tako sem bil manj v zmoti. Danes sem spoznal, da se to imenuje SKESANOST.

Ko sem se resnično začel imeti rad, sem se odrekel življenju v preteklosti, in da skrbim glede prihodnosti.

Sedaj živim samo v tem trenutku, v katerem se vse začenja.

Tako živim danes in to imenujem ZAVEDANJE.

Ko sem se resnično začel imeti rad, sem spoznal, da lahko od svojih misli zbolim in da sem lahko slaboumen.

Ko pa sem spet našel moči svojega srca, je razum dobil pomembnega partnerja. To vez danes imenujem MODROST SRCA.

Ni potrebe, da se še naprej bojimo razprav, konfliktov in problemov s samim seboj in drugimi, ker tudi zvezde sem ter tja trčijo med seboj in nastanejo novi svetovi.

Danes vem: TO JE ŽIVLJENJE.

Charlie Chaplin, sebi, za 70. rojstni dan. RIP prevedel in obelodanil – Janez Kozamernik

Prejeto via email.

Vedeževanje v prazničnem času

Pride čas, ko pogledamo svoje življenje, ga ovrednotimo in si začrtamo svojo pot. Novo leto je čas in priložnost, da pogledamo svojo preteklost, svoje sedanje življenje in naredimo načrte za prihodnost.

Poleg, sklepov, zaobljub, priznanj, ovrednotenja v ta čas spada tudi vedeževanje, da pogledamo, kaj se nam obeta novega v novem letu in vedeževanje s katerim si pomagamo razjasniti pretekle dogodke, izkušnje in iz njih vzeti tiste najpomembnejše bisere modrosti, ki nam bodo služili v naši prihodnosti.

Pomembno, je, da vemo, kje v prihodnosti nas čakajo nove priložnosti in na kaj moramo biti pozorni, na kar nas lahko opozori dobra vedeževalka.

A Novo Leto ni edina stvar, ki je pomembna. Pomemben je tudi “praznični čas”, v katerem načrtujemo, opazujemo svoje življenje, svoje načrte in želje in pomembno je da imamo pred seboj jasno sliko.

Ta čas je pomemben tudi zato, ker je lahko zelo lep. Lep je lahko, če imamo upanje, za boljšo prihodnost, pomemben je tudi zato, da imamo informacijo, da si znamo razložiti pretekle dogodke.

Ta čas je lahko tudi zelo boleč, če ne vemo, katere sile delujejo na nas, če ne  poznamo lekcije, katere se učimo in katero izkušamo, predvsem zato, ker imamo veliko časa, da se pogledamo in da pogledamo svoje življenje.

Zavedajte se, da prihaja čas, ko je pomemben trenutek, trenutek ko imamo ob sebi svoje najbližje ali svojo ljubljeno osebo, saj je trenutek prehoda v nekaj novega zelo pomemben in si ga želimo deliti z ljudmi, ki jih ljubimo.

Prihajajoči čas, naj ne bo priložnost še za eno bolečino, stisko, strah, dvom ali nemoč, temveč čas, ko zaupamo, ko verjamemo, čas, ko si upamo nekaj storiti, čas ko si upamo priznati svoje najgloblje skrivnosti, ko si upamo o njih pogovoriti in čas, ko uresničite svojo željo – biti s svojo ljubeznijo v najlepšem trenutku na najlepši način.

Vsi, ki imate srečo v ljubezni, vam čestitam, ker ste znali, spoštovati svoje srce in občutke, vsi tisti, ki pa je še nimate, pa ne obupajte, temveč me kontaktirajte, da se podate na pot sreče in ljubezni, saj je to naše največje bogastvo,  največje darilo življenja in najbolj osnovna stvar, ki je dana vsakemu.

Pokličite vedeževanje vsi tisti, ki še nimate svoje ljubezni, saj vem, da vas tudi čaka ljubezen, takoj ko vam odprem vata zaupanja v svojo ljubezen.

Želim vam lepe, mirne praznike, srečo, ljubezen, iskren pogled, zaupanje v vaše najlepše želje, znanje, pogum in informacije, da jih uresničite in da postanejo resnične v vašem življenju.

Vaša, vedeževalka *

Izkušnja z Vedeževalko nr. III.

Opisal vam bom svojo življensko izkušnjo, ki sem jo doživel in s pomočjo katere sem se prvič v svojih 37-ih letih srečal z uporabo storitve vedeževanja.

Letos februarja se mi je končala partnerska zveza, za katero sem upal da je “taprava”. Ta dogodek me je čisto sesul. Štiri mesece sem se nazaj sestavljal, da sem lahko spet tako funkcioniral kot prej. Nekako si nisem hotel priznati, da je zveza zaključena in hotel sem ugotoviti, če so še kakšne možnosti, da prideva z bivšo partnerico nazaj skupaj. Začel sem klicariti različne vedeževalke. Skupna značilnost vseh informacij, ki sem jih dobival od vedeževalk in jasnovidk je bila ta, da jaz nisem nič kriv za razpad zveze in da je krivda na drugi strani, kar pa seveda ni bilo res. Za razpad partnerske zveze sta ponavadi vedno kriva dva. Moram povedati še to, da te kar malo zasvoji, če nekdo nonstop lepo govori o tebi in ti daje upanje, da se bo zadeva uredila tako, kot si želiš. Da niti ne omenjam, koliko denarja sem zapravil za poslušanje prijetnih zgodbic.

In potem se je zgodilo. Še enkrat sem na “googlu” vpisal besedo vedeževanje in kliknil na “Vedeževanje Radost bivanja”, še sam ne vem zakaj, mogoče zato, ker mi je bil ta naziv simpatičen in sem upal, da je to nekaj več. Oglasil se mi je prijeten glas. Mislim, da sva se pogovarjala vsaj dve uri. In ker mi kar ni hotelo zmanjkati vprašanj, me je oseba na drugi strani opozorjala na višino stroškov klica, kar se je zgodilo prvič, odkar sem klical vedeževalke. Mislil sem si: “ja super, vsaj ena oseba, ki ji je mar za moje stroške in vidi svojo stranko kot osebo”. In še nekaj mi je bilo zelo všeč. Ta oseba ni hotela poslušati mojega jamranja v nedogled, ampak je zahtevala od mene da sodelujem in da se preneham smiliti sam sebi. Ko sem jo zadnjič poklical, sem izrazil prošnjo, če se lahko dobim z njo na štiri oči. Privolila je v sestanek. Po dve in pol urni debati je prepoznala v meni potencial, da bi lahko tudi jaz pomagal drugim ljudem. Zmenila sva se za sodelovanje. Takrat se mi je dokončno posvetilo, kaj bi rad delal v življenju in kaj je pravzaprav moje poslanstvo.

Včlanil sem se v društvo Radost Bivanja, preko katerega deluje tudi ta oseba, ki nastopa v moji zgodbi. Sedaj delujem v društvu, tudi skupaj z njo, imam svojo internetno stran, svojo telefonsko številko 090, in sem tako lahko dostopen ljudem, seveda z njenim navodilom, ki ga seveda upoštevam, da pazim tudi na stranke in jih opozorim, kje je meja, da je moja storitev lahko ugodna in kvalitetna in kdaj je primeren čas z osebni kontakt, preko nje se mi je z njenimi informacijami in pomočjo odprla možnost da pomagam  pri vodenju “terapevtske” skupine z ljudmi, ki imajo psihološke težave.

Začel sem se dodatno izobraževati in trenutno študiram pri dr. Zoranu Milivojeviću za psihoterapevta s področja transakcijske analize. V glavnem…človek mora pasti, da lahko nekaj korenito spremeni. Jaz sem imel pač to srečo, da sem preko klicarjenja vedeževalk prišel do osebe, s katero sedaj super sodelujeva in kujeva tudi nove skupne projekte. In ni mi žal zapravljenega denarja za klicarjenje, za katerega sem sprva mislil da sem ga vrgel skozi okno, kasneje pa se je pokazalo, da je bil naložba ali če hočete investicija v “nekaj več”, saj sem tu srečal osebo, ki me je usmerila v svojo srečno sedanjost in mojo prihodnost, saj sem slišal prave in resnične informacije, konkretne stvari, ki so mi hitro pomagale, da nadaljujem svojo pot.

In na koncu še moje opozorilo: “Ni vsako vedeževanje, kvalitetno vedeževanje.” Ko vas bo naslednjič zagrabila potreba, da pokličete vedeževalko, dobro premislite koga boste poklicali…jaz sem se očitno odločil prav.

Lp, Sebastjan

Spremeni se!!!

Velikokrat smo slišali od koga, naj se spremenimo. Velikokrat smo tudi obljubljali, da se bomo spremenili.

No pa se ne bomo… ne v tem smislu, kot razmišljamo da bi se morali, niti ne v smislu, kot razmišljamo da bi se morali drugi.

Če nam nekdo govori, naj se spremenimo, ali če mi nekomu govorimo, naj se spremeni, zanikamo njegovo posameznikovo popolnost.

Sami veste, kako je bilo, ko ste nekomu obljubili da se boste spremenili. Zdržali ste… koliko? Dan, dva? Mogoče le pol ure, nakar ste začeli razmišljati, da pa vseeno imate prav?

Kolikokrat vam je partner obljubil, da se bo poboljšal, in se je tega držal… koliko časa? Je zdržal en teden?

Kakšna je razlika med tistimi, ki so se spremenili in tistimi, ki so to poskušali? Bistvena.

Informacija.

Naj razložim. Jaz, Ti, ki to bereš, .. tvoj partner, tvoji prijatelji so taki kot so. Taki so zaradi informacij, ki jih imajo. Če jim nalagamo, naj se spremenijo, jim nalagamo, da ne smejo biti taki kot so, čeprav nimajo informacij da lahko nekaj počnejo bolje. Mogoče celo še nimajo izkušnje, da jim njihove informacije ne služijo najbolje.

Vsi tisti, ki ste starši, verjamem, upam, da ne govorite otroku, naj se spremeni? No resnično upam, da ne, temveč, da ga učite, informirate, vodite, ga usmerjate, mu dajete informacije in znanje. Isto je z vsemi nami.

Če želite nekoga spremenjenega, ga informirajte, mu podajajte znanje. A le če vidite, da to sprejema in da to potrebuje.

Radovednost, volja, sreča, veselje, radost, so naravne vsem nam in v takih primerih tudi z odraslimi ne bi smelo biti težav.

Če so. Potrebujete informacijo. Kaj vpliva na stanje, ko se je nekdo zaprl, zakaj se je, kaj vam to sporoča in potrebujete znanje, kako mu pomagati ali ga informirati, če seveda to je v vaši pristojnosti.

Potrebujete informacije zato, da ne sodite prehitro, da je “nekaj narobe”, ali da ne spregledate klica po pomoči, opozorila za vaš odnos.

Zaupajte svojim občutkom, če pa ne veste, kaj vam znaki sporočajo, pa pokličite vedeževanje. Pokličite tako vedeževalko, ki se spozna na tovrstne situacije.

Nimate se kaj spreminjati. Bodite taki kot ste, ker taki ste najboljši v tem trenutku. Bodite srečni, zdravi, radovedni, modri in bistri. Na tak način boste pridobivali znanje, katero vas bo samo po sebi spreminjalo v pravo smer, kot tudi vaše najdražje.

Dobili ste “Oskarja”

Pri vedeževanju se vedno ali vsaj v večini primerov dotikamo problemov in problemskih situacij. In dejansko opažam, da osebe, ki imajo težave, in to se ponavlja, lahko rečem, že kot pravilo; da veliko ljudi v problemski situacije zelo pogosto ne rešuje stvari pri sebi.

Ja vem, vsi vemo, da je najbolje urediti stvari pri sebi:

… a če bi on ravnal tako,.. ali če bi me šef znal bolje spoštovati, ali če bi imel boljše finančno stanje, … so stvari, ki jih slišim zelo zelo pogosto, ali preberem na internetu v obliki komentarjev.

Pojavljajo se tudi osebe,  ki napadajo in vidijo problem in ne predloga: on je zakrivil to, ona je kriva, da ji ne zaupam, v službi mi dajo premajhno plačo, ne dobim dela,.. on ni moralen, oni ravnajo grdo… oni so to in to in taki in taki.

STOP!

Vsi vemo, da je ključnega pomena, da ločimo delovanje od človeka… in da:

1. Označimo določeno ravnanje, kot bolj primerno oz bolj zaželjeno – in ne da ocenjujemo osebo, saj se ta oseba lahko nauči boljšega ravnanja, torej ocena osebe ni primerna.

2. Iščemo rešitve, tudi za osebe s katerimi čutimo “problemsko” situacijo: vodje, sodelavke, šefe, partnerje, tudi če te osebe niso prisotne – seveda se čuti, da smo naklonjeni rešitvam situacij.

3.  Iščemo dobre predloge, saj je to osnova, da jih lahko tudi posledično spontano skomuniciramo v danem trenutku, ki ga ustvari tako razmišljanje – kar posledično ustvarja priložnost za rešitev osebnih, poslovnih in družbenih odnosov.

In Oskarja dobi…: poznam primere oseb, s katerimi se pogosto slišimo… včasih le za trenutek, kratko vprašanje, potrditev, in gremo naprej. Imam uspešne stranke, poslovne ljudi, ki uživajo v svojem poslu in so se z menoj srečali pred začetkom svoje dejavnosti. Pokličejo me, povejo, da sem imela prav, le za minutko da se javijo, mi povejo, da so zadovoljne in uspešne.

Ne morem dovolj poudariti, kako prijetne osebe so to, odprte, pretočne, z vizijo, poslovne, na nivoju, polne zaupanja in optimizma, to so osebe, ki navdušujejo, to so osebe, ki zdravijo druge, ki so zdrave, ki so tako pogosto osebe navdiha, srečne, zdrave, uspešne in zadovoljne. Takih ljudi je polno okrog nas, verjamem da ste to tudi vi. Verjamem, da smo taki lahko vsi. Ne jutri, že danes, že sedaj. Oskarja dobite vi, mogoče ne zato, ker ste že spremenili področje urejanja, temveč zato, ker imate v tem trenutku potencial to storiti in to je dovolj, ker vem, da boste to storili.

Ja to je naš cilj, in vesela sem takih povratnih informacij.

Dvig tolerance

Najin odnos se je spremenil. Veliko na bolje. Veliko bolj je prijazen, veliko bolj me upošteva. Veliko bolj je nežen in pozoren.

Odziva se. Odziva se popolnoma normalno, kot prijateljica, ki jo imam, še boljše.

To so sanje marsikatere ženske… ali moškega…

Vsi tisti, ki še vedno sanjajo, da to dosežejo, seveda razmišljajo o tem, kako bi on/a moral/a bolje razumeti vas, vas bolj upoštevat, .. bi moral biti nežen/na prijazen/na in ne vem kaj še vse… opazujete razkorak med željami in realnostjo… in izgleda tako velik, in ne veste kako premagati ta razkorak?

Magična beseda: Dvig tolerance.

Dvig tolerance… ne njegove/njene … temveč vaše. Ne dvig sebe na stopničko zahtevnosti, kar zelo pogosto opažam pri strankah vedeževanja, temveč dvig svoje tolerance… .

Pri vedeževanju pogosto opažam, ko stranke kličejo vedeževanje, da so zahtevne, da obtožujejo, da se pritožujejo, da opažajo pomanjkanje, stranke vedeževanj pogosto zavzemajo vlogo pomembneža, kateremu je treba ustreči v tej želji, v tem pričakovanju, pokazati na tak način, da so ljubljene.

Dragi moji… znate bolje. Veliko bolje.  Veliko bolje, kot se vrteti v začaranih krogih, če ne najdete poti, me pokličite, pokličite vedeževanje, da postavimo na stopničko tisto, kar morate… ne in to ni vaš ego ali ponos… v večini primerov nekaj drugega. Kaj… odvisno od vas, vaše situacije.

Vaša »Vedeževalka«, »Učiteljica«, »Voditeljica«.

Lepo se imejte… in BODITE PRIDNI!

Prave vedeževalke znajo vedeževati in pomagati najprej sebi

Pogosto v medijih berem izjave “vedeževalk“, da je njihov talent krasen, da znajo pomagati in vedeževati drugim, da pa sebi ne znajo vedeževati ali pomagati. …

Če gledam iz vidika uporabnika ali stranke, je isto, če bi hodili k zdravniku, kateri ne zna pozdraviti sebe? Gremo k psihologu, kateri ne razume niti sebe? Gremo k vedeževalki, katera vidi in ve vse o vas a ničesar o sebi?

Seveda obstajajo določene ovire, kot so vključena osebna čustva, katera se ne pojavljajo pri vedeževanju drugi osebi, a, prava in dobra vedeževalka mora poznati in vedeti, “čutiti” če hočete, kaj so lastna čustva in znati iti nad njih v sfero jasnosti, jasnovidnosti, zdravega razuma, videnja, presoje, razumevanja in pravilne interpretacije. To je pomembno še posebno zato, da tudi se tudi sicer znajo dvigniti nad lastne ali družbene sodbe, mnenja in poglede, kateri se nam ponujajo iz okolja ali lastnega razmišljanja.

In seveda prvi preizkus mora biti potrditev pri sebi!!! Prava vedeževalka pozna občutek, kaj in kako se čuti, ko pove resnico, prepoznava in pozna ga zaradi lastnih izkušenj in potrditev, ki se vedno pričnejo le pri sebi, šele nato ga lahko širi na delo z drugimi.

Na spletu je mnogo “intervjujev”, “pogovornih oddaj” z super znanimi vedeževalkami in medijskimi zvezdami vedeževanj, ki jih lahko gledamo na naših TV ekranih, katere trdijo, da sebi ne morejo vedeževati??? Torej, je njihovo vedeževanje vedno odvisno le od potrditve drugih ljudi?… oz… , kako lahko potem drugače vedo, da je njihova napoved točna? Ali vedno rabijo povratno informacijo, da so imeli prav? Kako lahko potem v času napovedi, predvsem prihodnosti trdijo da imajo prav?

Ker če so razvili občutek, ki potrjuje resničnost videnja, napovedi, vedeževanja, četudi bi bi bilo res, da so ga razvili le za druge osebe, bi integracija, prepoznavanje in sprejetje tega občutka deloval tudi na osebnem nivoju in bi ga seveda uspešno tudi uporabili na osebnem nivoju, sicer na tem mestu odpade druga nujna sposobnost, ki se je od vedeževalca oz vedeževalke pričakuje, in to je: ustrezno razumevanje, razlaga in ustrezno dajanje navodil stranki, kako naj nasvet uporabi.

Pravi dokaz in talent za jasnovidnost, resničnost vedeževanj, kvalitetno vedeževanje, intuicijo, pravilno razumevanje in usmeritev je torej vedeževalka oz vedeževalec sam in njeno oz njegovo življenje.

Seveda na tem mestu ne bom zanikala ljudi, ki imajo dober namen pomoči, poslušanja, pogovora, tudi to je pomembno in ravno tako vredno, tudi vredno svojega mesta in plačila, a pravi vedeževalci in vedeževalke pa resnično znajo vedeževati ne le drugim temveč tudi sebi. Najprej sebi.

Content Protected Using Blog Protector By: PcDrome.