Vedeževanje 090 142 869

Archive for the ‘Odnosi’ Category

Dan žena in 40 mučenikov

Dragi moji in drage moje.

Včeraj smo praznovali dan žena, praznik vseh žensk, Iz Wikipedije, proste enciklopedije o tem prazniku lahko preberemo naslednje:

Dan žena

Dan žena je mednarodni praznik žensk, ki ga praznujejo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Pobudo za praznovanje 8. marca je dala nemška feministka in socialistka Clara Zetkin, rojena Eissner (1857-1933). Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta 1889, medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Prvič so ga praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, takrat še na 19. marec. Tudi v Sloveniji so ga praznovali v Trbovljah.
Mednarodni dan žensk se 8. marca praznuje od leta 1917.
Praznik je postavljen tudi v spomin na požar v Tovarni Triangle, kjer je leta 1911 v New Yorku izgubilo življenje prek 140 žensk.

Dan žena v Sloveniji

Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk, tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časopis Slovenka, medtem ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje. Pomembna je letnica 1906, ko je Marija Urbas kot prva Slovenka doktorirala in sicer iz filozofije na graški univerzi. Ženske so se že močno približale enakopravnosti s tem, ko je bila leta 1945 uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 je bilo zapisano v ustavo SFRJ določilo, da ima vsaka ženska svobodno odločanje o rojstvu otrok, tri leta kasneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov. Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.

A jutri nas čaka še en dan, dan 40 mučenikov oz, dan moških, Iz Wikipedije, proste enciklopedije o tem prazniku lahko preberemo naslednje:

Spomin 40 mučenikov se v krščanskem koledarju obhaja 10. marca. Na ta dan se Rimskokatoliška cerkev spominja 40 rimskih vojakov, ki se niso hoteli odreči krščanski veri in umrli mučeniške smrti.
Iz pisnih zgodovinskih virov se lahko razmeroma natančno ugotovi dramatični dogodek mučeniškega pričevanja teh štiridesetih mučencev. V času pregonov cesarja Licinija je ujeto 40 krščanskih vojakov in postavljenih pred izbiro: ali se odrečejo veri v Kristusa ali pa umrejo. Vsi so izbrali drugo, čeprav je šlo za kruto smrt: umreti v vodi, ki je zmrzovala. Ko so se še nahajali v zaporu, so napisali oporoko, v kateri zahtevajo da so po smrti skupaj pokopani v Sareimu pri Zeli, vas je danes poistovetena z vasjo Kyrklar v Mali Aziji, ki pa pomeni ravno število 40. Zato so tudi vernike zaprosili, naj, sicer iz pobožnosti, ne raznesejo njihovih relikvij. Naročili so tudi, naj najmlajši med njimi, sluga Eunoik, če bo obvarovan smrti in dobil svobodo, postane varuh njihovega groba. Na koncu oporoke, po kratkih opominih bratom v veri, pozdravih sorodnikom in prijateljem, so se vsi poimensko podpisali. Mučeništvo se je zgodilo 9. marca leta 320 v gimnazijskem dvorišču ob kopališču mesta Sebasta v Mali Armeniji, danes Siwas v Turčiji. Ob ledenem kopališču je bilo pripravljeno tudi toplo, da bi premamilo katerega od njih, ki bi težko prenašal trpljenje. Našel se je nekdo, ki je popustil in skočil v vročo vodo, pa je zaradi nagle spremembe temperature takoj umrl. Na njegovo mesto je stopil med mučence njihov stražar; slekel je obleko in se priznal za kristjana. Ko so vsi umrli, so njihova telesa znosili iz mesta, jih sežgali in njihov pepel stresli v reko. Preganjalci so se jih bali tudi mrtvih pa so želeli uničiti vsak spomin na njih. Verniki, željni svetih relikvij so vseeno nekaj tega uspeli rešiti. Čeprav so ti sveti mučenci mučeni 9. marca, v času papeža Inocenta X. njihov god v zahodni Cerkvi obhajamo na današnji dan.

Zelo pogosto opažam, da posamezniki predvsem mladi poznajo le en praznik, to je dan žena. Zelo pogosto opažam, da je navada, če ne že dolžnost moškega, da na ta dan prizna žensko. Opažam tudi, da je s strani ženske pozornost usmerjena v to, ali bo dobila priznanje ali ne.

Žal, pa se dogaja tudi to, da ženske zanikajo praznik, in rečejo, da jim nič ne pomeni, in da imajo vsak dan praznik… a prav je da se ga spominjamo, priznavamo prizadevanja in dosežke za žensko suverenost. Marsikatera ženska ima še sedaj v sodobnih časih in sodobnih razmerjih “borbo” za enakopravnost, spoštovanje, priznanje in suverenost. Prav je, da se vsaj na tak praznik spomnijo, da je prav, popolnoma normalno in naravno, da je enakovredna partnerica svojemu partnerju in ne v podrejenem položaju in da je ona 1. v vrsti, ki mora nekaj narediti za to – enakovredno stopiti moškemu naproti.

A druga stvar, ki je vredna omembe, pa je tudi to, da veliko žensk sploh ne ve, da obstaja dan moških, ki pomeni pripadnost, vztrajnost in zvestobo, ki ravno tako pomeni “borbo” za to, kar jim je ljubo, in da so marsikje moški v položaju ženske, prezrti, nespoštovani in nepriznani. Od njih se avtomatsko pričakuje, da bodo preživljali družine, tudi ženske v mnogo primerih, da bodo pozorni, in da je to samoumevno. Mnogokrat je spregledan trud, nadure, neustrezna hrana, kršene pravice in osebno prepričanje. Pričakovano je, da mora vedno za vsa najtežja dela poskrbeti on in nikoli kloniti. Prav je, da se cenijo, sebe in svoj vsakodnevni trud in da tudi sami enakovredno stopijo ženski naproti.

Zato, močno upam, da boste vse ženske, žene, partnerice, hčerke, mame, tudi vi jutri priznale suverenost, predanost, spoštovanje in hvaležnost svojemu moškemu, ne mislim le v smislu darila, temveč spoštovanja, priznanja in hvaležnosti. Kot ste to prejele same na svoj praznik. In še nekaj, četudi niste, ste lahko v izkazovanju spoštovanja, priznanja in hvaležnosti prve.

Zakaj pišem to?
Ker opažam, da je stalno močna pozornost žensk na moškega, …”on bi moral to in to zame in za najin odnos…”… ne le za praznik žensk, temveč tudi sicer v odnosu, glede napredka odnosa, in zato, ker zelo pogosto opažam prezrto pozornost,… “jaz bi lahko storila to in to zanj in za najin odnos”, le zato, ker spoštujem.. . in ne zato, da dobim to in to nazaj.

Zato ker opažam, da so ženske marsikdaj v prvi vrsti pozabile nase, in čakajo na moške da jih priznajo in bi se šele v takem primeru bile pripravljene začeti spoštovati. A vsi vemo, da ni to prava pot in da nas zgodovina, in svetovni dan spominjata na to, da moramo začeti aktivno pri sebi.

Ker opažam, da tudi moški znajo zanikati nekaj kar imajo radi, iz ljubega miru in da se mnogokrat ne postavijo zase ali odnos, ki jim pomeni, pa tudi proti samoumevnemu pričakovanju, ki ga imajo do njih. Ker dovoliju očitku, “jaz ti kuham, perem in likam” da prevlada in tako posledično dovolijo, da jim prezrejo in razvrednotijo njihov trud in njegovo delo v zelo pogostih primerih v skrajno nezavidljivih pogojih.

Zato, ker opažam, da so moški pozabili nase in da celo iskreno priznanje in spoštovanje ženske včasih zelo  težko sprejmejo.

Ovrednotite se. Sebe. Partnerja. Vajin odnos.

Srečno, in izbirajte modro, in na vsake toliko časa, poglejte, kaj nas učijo zgodovinska dejstva, ne čakati le na komercialno darilce.

Prenehajte se sramovati že enkrat!

Vedeževanje – Največje težave v odnosih

Za vse tiste, ki ste kdaj slišali izjave svojih dragih: “Saj veš, da ne maram poslušati, tvojih izjav, da me imaš rada”, “Ne govori mi tega”, “Sem ti že povedala, da prenehaj s takimi izjavami” …itd.

Za vse tiste, ki veste, da tako težko poveste, da imate nekoga radi, ker veste, da vas partner ali partnerica ustavlja, prekinja, da tega noče poslušati,… se malo ustavite.

Ali res zavrača vašo naklonjenost in ljubezen? Je res kriva vaša ljubljena oseba? Ste prepričani?

Kaj, če bi se utavili, se prenehali sramovati svojih občutkov? Zanimivo, kajne? Kaj če bi začeli spoštovati enkrat za spremembo svoje občutke? Ne le potihoma pri sebi, temveč spoštovati povsod, tudi pred drugimi ljudmi, tudi pred partnerjem, sebe, svoje občutke…. svoj odnos, partnerja, življenje*

“Jaz tebi lahko povem, da te imam rada. Jaz tebi lahko povem, da te ljubim. Jaz tebi lahko povem, da mi pomeniš največ na svetu. Zakaj? Ker se tega ne sramujem, ker to globoko spoštujem.

Torej, Rada te imam. Ljubim te. Pomeniš mi največ na svetu.”

Poskusite, prepričana sem, da ne boste več zavrnjeni, ko bo vaša ljubljena oseba videla, da spoštujete svoje občutke glede nje.

Poskusite. Prenehajte se sramovati, prevzemite odgovornost, sprejmite in ljubite svobodno brez občutkov krivde in sramu do sebe, svojih občutkov in svojega partnerja.

Pisala sem že o tem, z naslovom: Ljubi sprejmi to, a še vedno opažam, da imajo nekateri težave zavračanja, kako naj preprosteje povem? Takole: Prenehajte se sramovati svojega največjega bogastva: Ljubezni. Sprejmite svojo ljubezen. Sprejeti boste.

Zapomnite se… ko boste še kdaj slišali, sem ti povedal, da ne govori tega, .. in podobno… torej zavračanje, se zavedajte, da ne spoštujete svojih občutkov in se jih sramujete!

Sprejmite svoje občutke, če želite prekiniti zavračanje, če želite, da je vaše izražanje naklonjenosti sprejeto, če želite, da ste sprejeti. Sprejmite. Sprejeti boste.

Srečno*

Se splača?

Kako zanimivo…., da me stranke pogosto sprašujejo zelo podobna vprašanja pri vedeževanju. Kot da bi se zmenile. No saj vem, da se ne, in da vsak sprašuje iskreno skladno s svojim razmišljanjem in svojim doživljanjem a kako zanimivo je, da je tako veliko vprašanj skoraj identičnih v določenem časovnem obdobju.

Zadnje čase se pri vedeževanju pojavljajo vprašanja oz. situacije, ko nekdo nekoga ljubi, ko nekdo upa, da se “njun” odnos izboljša, da ponovno prideta skupaj, da  se nekdo vrne, … itd.

To da nekdo upa, da se nekdo približa, nas sprejme, se vrne k nam, je vse ok…. a istočasno je tukaj prisotnost dvoma, previdnosti, svaritevljstva, če hočete…. “rešilnega načrta”.

Vedeževanje po telefonu

Primeri:

1. Prijateljica govori osebi: “Veš, nisi več tako mlada, leta grejo, najdi si nekoga, da boš imela družino, čas beži, pojdi naprej… , saj vem, da ga ljubiš, ampak, leta tečejo, ne pozabi tega, najdi si nekoga, s katerim boš lahko kam šla.”,

2. Stranke me sprašujejo: “Ali se splača, vlagat energijo v najin odnos?, “Kaj če na koncu najde drugo in bom vrgla stran dragocen čas, ga bom zastonj ljubila?, Kaj če bo vseeno odšla, kot je rekla, da bo?

Ja to so vprašanja, ki jih prejemam v zadnjem času…. tako kot sem govorila, da pride dan, ko kličejo le osebe, ki varajo, tako sedaj govorim o tem,da se ponavljajo vprašanja v smislu “Ali se splača?”

Dragi moji!

Kaj vam je pomembno v življenju? Družina… četudi z osebo, ki je ne ljubite? Kariera, pa četudi izgubite partnerja, ki ga ljubite? Ljubezen? Kaj se vam splača?

Če res nekoga ljubite in me sprašujete, če se splača, vam povem da ja. Torej, ta trenutek nekoga ljubite, ta trenutek, vam ljubljena oseba ne izpolnjuje vseh vaših želja in pričakovanj, … ta trenutek ste se ustavili in vprašali, če se splača, še naprej zaupati in verjeti?

JA.

Zakaj?

Ker vse se dogaja v trenutku sedaj. In če želite biti srečni, ste lahko le, če spoštujete sebe. In če se spoštujete, boste v tem trenutku opazili, da je v vas nekaj prisotnega: Ljubezen do te in te osebe. Torej ta trenutek, se najbolj splača biti to kar ste. Ste oseba ki ljubi to osebo. In ja v to vlagajte energijo.

Si predstavljate, da ta trenutek ljubite nekoga…. a ker ne veste če se splača, saj danes nima časa in, greste na zmenek z nekom, ki ga ne ljubite, ker veste, da da bo poleg? Potem me boste čez deset let klicali, da ste v odnosu, kjer ni ljubezni? Verjamem, da me boste… in verjemite mi, da sem že prejemala take klice….

Ker v življenju si vsi zaslužimo ljubezen in nam je tudi dana, pa če se tega zavedamo ali ne. In mogoče, boste ugotovili, da potem, ko ste si zagotovili varnost, skupen dom, otroke in družino, da je prišel čas za vas, da si dovolite v življenje ljubezen? A je tako hudo bit kakšen trenutek sam in počakati ljubljeno osebo? Ali če res ni bila prava, počakati, da pride oseba, za katero boste vedeli da jo ljubite? Kam se vam mudi? Vam je škoda negovati lepo vizijo, ki jo imate glede nekoga, samo zato, ker vam ni nihče 100% garantiral, da se vam bo uresničila.

Veste kaj je zaupanje? Zaupanje nima nobenega pomena, takrat ko smo 100% prepričani, zaupanje nastopi takrat, ko nismo 100% prepričani, niti nimamo dokazov da bo vse ok niti v naprej definiranega rezultata. In ja, zaupanje se splača. To vedo tisti, ki so zaupali. Tisti, ki se niso mogli ničesar oprijeti. In take osebe, vam lahko govorijo o zaupanju, o rezultatih zaupanja, a na vas je, da se odločite. Kaj vam je vrednota.

Slišali smo že izjave, 30 let ima, pa je brez otrok. Ja seveda. Le kaj lahko podajo avtorji takih izjav na mojo izjavo: 30 let ima, pa je še vedno brez ljubezni oz. še vedno brez ljubljene osebe? Ali niso otroci sad in posledica ljubezni?  Torej, kam se nam mora muditi, delati otroke, ali ljubiti njega/njo, ki jo ljubimo danes in zaupati vanj/vanjo danes, če še ni vse ok?

No poglejmo še najslabši scenarij, ko že imamo to tematiko, katerega se vsi tako bojite in mislite, da je najslabši možen scenarij:

Ljubila ga bom, vse mu bom dala, verjela, zaupala vanj…. a on bo odšel z drugo. Kaj ste izgubili, če ste bili iskreni do sebe? Nič niste izgubili, saj ste si dovoljevali biti to kar ste in ljubiti njega/njo, ki ga/jo ljubite. Preživeli ste kvaliteten čas, čas poln ljubezni.

Naj vam povem še slabši scenarij? Slab scenarij je ta, ki izgleda kot rešitev, za katerega so vam “prijateljice” govorile, da je vaša rešitev:

Ljubim ga/jo,… a ker me lahko pusti, ga/jo bom kar jaz pustil/a še danes in bom z nekom, ki vem, da bo poleg.

Kaj ste izgubili tukaj. Vse. Svojo Ljubezen in Sebe.

Torej…

Se splača….

….a kot vedno, odločitev je vaša.

Ali se splača ali ne, je odvisno od vaše odločitve.

Jaz sem tako nesrečna… vedno sem žrtev…

Pismo stranke:

Obračam se na vas z vprašanji okrog ljubezni in denarja, kaj bi drugega. Ponavadi so to stvari, ki nam povzročajo največ preglavic ali pa nam gredo najbolj do živega, da tako rečem.

Poročena sem dobro leto dni, imam krasna otroka in malo manj krasnega moža. S prestola občudovane in ljubljene sem padla, še sama ne vem kdaj in kako. Sedaj se obdobja razumevanja in nežnosti prepletajo z obdobji prezira in sovraštva in to postaja situacija, v kateri vedno težje funkcioniram, saj nikoli ne vem, kaj bo spremenilo eno obdobje v drugo. In ko pride tisto drugo, poslušam, kako smo mu uničili življenje, kako si teh otrok nikoli ni želel, kako mu je bilo lepo, dokler me ni spoznal…

Otroka bosta tudi počasi pričela razumevati pomen besed, ki si jih izrečeva. Seveda s tem sovpada tudi velika finančna stiska, v kateri smo se znašli. In vedno je odgovor, da je za sedanje stanje oz. nerazumevanje kriv le denar, jaz pa nisem več prepričana, da je temu tako.  Ne morem več zaupati in ne morem se več zanesti na moža, ker ga v kritičnih situacijah nikoli ni. Tudi nisem več prepričana, da v ozadju ni druge ženske, ki bi botrovala tem nihanjem v razpoloženju.

V glavnem, zanima me ali bom uspela urediti svoje finančne probleme, bo to z dodatnim delom, prodajo premoženja,… bova lahko z možem izboljšala najino komunikacijo in rešila zakon, da ne bo že od začetka obsojen na propad, je moj mož dejansko iskrena oseba ali vara v ozadju in se navidez dela lepega…  utrujena in obupana sem že zaradi tega, ker se mi  zdi, da sem v vsem svojem trudu sama in da ni nobenega efekta, še več, bolj kot se trudim, slabše je.

Je res edina rešitev, da poskrbim samo ali najprej zase in je od tega vse odvisno?

Dodatek:

Tukaj, ne sugerirem, da je gospa bolj odgovorna, od njenega moža za nastalo situacijo.

Odgovorna sta oba, ti odgovori so v isti meri namenjeni tudi njemu.

Vsi moramo prevzeti odgovornost, vsi nosimo odgovornost za to, kaj vlagamo v odnose, in sugestija, da so vse težavne situacije, le priložnosti, da rešujemo situacije in jih premagamo in ne da se zatekamo v strah, v ogroženost kjer nastaja osnova za obtoževanje in pritoževanje, da smo nemočni. Nismo.

Vse situacije, ki jih doživljamo, jih doživljamo zato, ker smo jih sposobni reševati, torej, poglejte z zapuanjem svoje težavne situacije, saj nosijo s seboj razumevanje, ki je potrebno, za boljšo kvaliteto življenja,  prijetnejše  in srečnejše odnose in radost življenja, ki nam je na voljo vsem.

P.S.: To je le delček pogovora….  Oseba, je sporočila, da so se zadeve spremenile. Na boljše. Počasi. Le počasi, vse se bo uredilo, včasih se moramo ustaviti, umiriti, in opazovati situacijo, da lahko vidimo stvari jasneje.

Vedeževanje kot klic na pomoč

Pomembno je, da znamo prepoznati in videti vzrok kontaktov, ki jih imamo z ljudmi. Pogosto se zgodi, da je napad, jeza, ljubosumje, nejevolja,… ali čisto navadno klicanje vedeževalke, prošnja za pomoč.

V primeru prošnje za pomoč reagiramo drugače, kot v ostalih primerih vedeževanja, saj vemo, da oseba potrebuje  povabilo in informacijo, da je pomoč njemu tako enakovredna, normalna,  sprejemljiva in zelo pomembna kot vse ostale “pomembne” zadeve v našem življenju.

Še več, vsi v življenju prejemamo pomoč in jo tudi dajemo in tako kot si sami zaslužimo vse najboljše, vključno z vso podporo in pomočjo, tako si tudi vi, tako si vaši prijatelji, partnerji… in naslednjič, ko kdo kriči na vas, ali vas napada, mogoče celo žali, ali prosi… prepoznajte, da ta oseba potrebuje pomoč in tako ne boste vračali napade in zanikali pomoč drugi osebi in s tem ne boste zanikali pomoči sami sebi, ko jo boste potrebovali.

Še vedno pa velja, da je prav ponuditi pomoč, a pomembno tudi dovoliti, da se oseba sama odloči ali jo bo sprejela in kdaj jo bo sprejela, kot lahko preberete tukaj.

Dvig tolerance

Najin odnos se je spremenil. Veliko na bolje. Veliko bolj je prijazen, veliko bolj me upošteva. Veliko bolj je nežen in pozoren.

Odziva se. Odziva se popolnoma normalno, kot prijateljica, ki jo imam, še boljše.

To so sanje marsikatere ženske… ali moškega…

Vsi tisti, ki še vedno sanjajo, da to dosežejo, seveda razmišljajo o tem, kako bi on/a moral/a bolje razumeti vas, vas bolj upoštevat, .. bi moral biti nežen/na prijazen/na in ne vem kaj še vse… opazujete razkorak med željami in realnostjo… in izgleda tako velik, in ne veste kako premagati ta razkorak?

Magična beseda: Dvig tolerance.

Dvig tolerance… ne njegove/njene … temveč vaše. Ne dvig sebe na stopničko zahtevnosti, kar zelo pogosto opažam pri strankah vedeževanja, temveč dvig svoje tolerance… .

Pri vedeževanju pogosto opažam, ko stranke kličejo vedeževanje, da so zahtevne, da obtožujejo, da se pritožujejo, da opažajo pomanjkanje, stranke vedeževanj pogosto zavzemajo vlogo pomembneža, kateremu je treba ustreči v tej želji, v tem pričakovanju, pokazati na tak način, da so ljubljene.

Dragi moji… znate bolje. Veliko bolje.  Veliko bolje, kot se vrteti v začaranih krogih, če ne najdete poti, me pokličite, pokličite vedeževanje, da postavimo na stopničko tisto, kar morate… ne in to ni vaš ego ali ponos… v večini primerov nekaj drugega. Kaj… odvisno od vas, vaše situacije.

Vaša »Vedeževalka«, »Učiteljica«, »Voditeljica«.

Lepo se imejte… in BODITE PRIDNI!

Ne ponavljajte se!

Ali me imaš rad?…. Me ljubiš? … Kaj ti pomenim? … Kaj ti predstavlja najin odnos? Pogosto tudi pri vedeževanju odgovarjam na vaša podobna vprašanja. Res pa je, da vedeževalki pri vedeževanju po telefonu in vedeževanju samem, niso direktno vključeni občutki in čustva, zato je lahko pogovor veliko bolj realen, kot v partnerskem pogovoru… še posebno če je v “partnerskem pogovoru ali komunikaciji” vključeno ponavljanje ali ponavljanje vprašanj….

Ja, vemo, da imajo nekateri probleme v svojih odnosih glede teh vprašanj. Pa ne samo ženske, katere imajo stalno občutek, da jim nikakor ni dopovedano, da jih on ljubi, temveč tudi moški, ki prav začutijo, da bodo ponovno zaslišali vprašanja ali me ljubiš, kaj sedaj misliš narediti glede najinega odnosa… itd, čeprav imajo občutek, da so bili glede tega dovolj jasni.

Vsaka ženska ve, kaj čuti do nje njen moški. In večina moških zna biti zelo direktnih, kaj jim predstavlja ženska. In zelo pogosto je to obema jasno na samem začetku odnosa.

A v raznih spremembah in novostih ki so stalnica v vsakem odnosu, se lahko pogosto  pojavlja dvom, strah, nezaupanje, ki lahko pripelje do ustvarjanja raznoraznih slabih scenarijev za odnos in zelo pogosto so to “ženski” scenariji, čeprav to ni pravilo.

Predpostavimo, da je ženska tista, ki je imela slab teden, in ji je  padlo zaupanje vase, zelo dobro ve, da se mora spočiti in uravnovesiti, mogoče celo pomiriti, saj ne čuti zadovoljstva s seboj. Potrebuje nekaj,… o čemer pišem tukaj … a tega ne stori, to nekaj, to zadovoljstvo poskuša sedaj dobiti s strani svojega partnerja,.. in ga začne spraševati, če jo ima rad… Tudi če ji to pove, ona se še vedno ni uredila in poskrbela zase, zato lahko ponovno poskuša zadovoljstvo dobiti pri partnerju, in ga ponovno sprašuje o tem, če jo ima rad, kaj ji pomeni, kdaj se bosta videla, … itd. Seveda je lahko njegova reakcija v takih primerih zadržana, živčna in se mu zdi popolnoma nepotrebno ponovno razlagati, predvsem zaradi tega, ker mogoče celo jasno vidi, da rabi njegova partnerka počitek, ali pa v najhujšem primeru, čuti, da ji mora dati mir in prostor, da se  pomiri in jo zavrača zaradi zakona, ki omogoča njegovi partnerki čas in prostor, da se renovira…. kar lahko pripelje celo v prepir, prekinitev odnosa, strah,.. ipd.

Poznam primer, ko je šlo ponvaljanje tako daleč, da ženska ko pride domov in pozdravi moža z “Dober dan”, da ji on sploh ne odgovori, in da mu mora ona ponoviti trikrat “Dober dan!” , preden sploh dobi mlačen pozdrav nazaj, in da očeta posnemata celo njuna dva sinova. Tukaj se jasno vidi, kako daleč sta šla, v komunikaciji nezaupanja.

Prva stvar, ki jo mora ženska v tem primeru storiti je to, da se preneha ponavljat, saj s  tem sebi, svojemu partnerju, otrokom in življenju sporoča, da zaupa, da bo slišana in da se zaveda, da z vsako ponovitvijo “Dober dan” opravičuje njegovo ignoranco… .

Isto velja za vse ostale primere. Vsi radi slišimo, ko se nam nekdo izpove, da nas ima rad, vendar to šteje le, če je bila to prostovoljna izpoved.

Vem, da marsikoga izmed vas zanima, kaj si partner misli o vas, ali vas ima rad, ali vas ljubi in kaj čuti do vas. To ni nič narobe, če to vprašate, če imate občutek, da ne veste točno “na čem ste”, a ponavljat vprašanj, nikakor ne. Partner vam bo že povedal, kaj čuti do vas, ko bo najbolj primeren trenutek. Najboljše od vsega pa je, da z molkom spročate sebi, njemu in vesolju, da zaupate, da boste prejeli informacijo, glede katere se sprašujete in kar je najlepše od vsega, da se urite v zaupanju.

Poleg vsega je zelo pomembno, da ne izrabljate vprašanj za vsako malenkost, saj s tem lahko zapravljate možnost postaviti vprašanje takrat, ko je to resnično pomembno in da si priznate, da za ponavljanjem vedno stoji motiv… in še zdaleč ni nujno, da je slab,… a bodite iskreni do sebe, kaj je to kar potrebujete in kaj je to, kar vas sili v ponavljanje.

Vsi si želimo čim boljše odnose, a nihče ni rekel, da morajo -le ti -biti že danes popolni, zato pojdite počasi, z zaupanjem, da bodo hitreje postali vaša realnost.

Poskusite, verjamem, da boste zelo pozitivno presenečeni, a če imate resno situacijo v kateri upravičeno slutite dvom, pa le pogumno z vprašanjem na plano.

Dejstvo  je, da splošno velja, da je večina žensk bolj komunikativnih od moških, kar se tiče čustev in tu bi lahko sklepali, da moškim ni potrebno spraševati, ali se ponavljati, ker ženske tako in tako ves čas tudi besedno izražajo svoja čustva, a to še zdaleč ni pravilo. Poznamo moške, ki so zelo samozavestni in iskreni v svojih odnosih, tudi direktni, če hočete, in marsikje, ženske molčijo o tem, kaj jim nekdo predstavlja, zato je res odvisno od vsakega primera posebej.

Srečno.. in zaupajte.. tudi najlepše stvari boste slišali in doživeli.

OPOZORILO: NIKAKOR NISO LE ŽENSKE TISTE, KI SE PONAVLJAJO, ZELO POGOSTO SO TO TUDI MOŠKI.

Ljubezen je najpomembnejša

Tudi pri pregledu statistike vedeževanja in obiskov naše strani vedeževanje, ugotavljamo, da je ljubezen najpomembnejša v življenju ljudi. Prav zdrznem se ob zapisanih izjavah, ki so posameznike pripeljale na našo vedeževalsko stran, kot so: “še vedno ljubim nekoga”, “lepota ljubezni”, “ljubezen med nama”, ..

KAJ JE LJUBEZEN?

Vsi vemo, kaj je osnova, da smo sploh nastali, na tem mestu bi uporabila izjavo Zinke Ručigaj ob izidu njene knjige, “Otroško srce je zaklad”, ki pravi “V LJUBEZNI SE RODI LJUBEZEN”. Torej, rodili smo se dvema, ki sta se ljubila, in to je naše naravno stanje, da smo ljubljeni in da ljubimo. In to je stalno. To je večno.

KAJ JE RESNICA?

Ljubezen ima lastnost širjenja, ustvarjanja, povezovanja in deljenja in vključuje in sprejema vse ostale kvalitete, kot so zaupanje, volja, radost, energija, sreča, zdravje, veselje, zadovoljstvo, obilje, uspeh, mir… in enostavno je prisotna v naših življenjih, še več… Ljubezen smo mi… vsi  in to je dejstvo, nastali smo, ko sta se dva ljubila, zaupala, in si popolnoma predala… še več ljubezen je vse.

Ljubezen je prvi občutek, ki smo ga poznali, v njem smo rojeni in v njem živimo… in edino popolnoma naravno in normalno stanje.

LJUBEZENSKE TEŽAVE

Ko se odmaknemo od občutkov zaupanja, v nezaupanje, in tam se vse začne vrsto težav, ki vodijo v vrsto izvornih stranpoti.

Odmik od občutka zaupanja pogosto doživimo, kot posledico pomanjkanja časa s strani staršev, ali partnerjev, še posebno v primeru, če se preveč ustrašimo da bi se upali o tem pogovoriti, posledično ustvarimo zmotne domneve, da nas nekdo nima rad, ali da nas ne ljubi in tam se sproži vrsto dejanj, katere vodi nezaupanje, strah, … EGO, ki predstavlja ločenost in ima lažen obraz rešitelja.

Vaše najdražje obsodi, da so brezbrižni, da varajo, da jim ni mar za vas, in na tak način vas popolnoma zmede in prepreči, da bi znali zaznati drobne dokaze ljubezni z njihove strani, vodi vas v napad ali odmik od njih in tako ostanete sami, prepričani, da vas nekdo ne ljubi.

Postanete prestrašeni, ne upate si več izražati povezanosti, temveč greste v stanje varovanja, da morate paziti, da nekomu ne boste priznali, da ga ljubite, to zelo pogosto poslušamo s strani “kvazi prijatelji”, ki nas poskušajo ohraniti pred prizadetostjo, da ne bomo izpadli naivno, …, a le ti so  - če smo iskreni –  le podaljšek EGA. “Pumpajo” nas, da smo super, da si zaslužimo boljše, nam zagotavljajo, da nas zagotovo čaka nekaj boljšega…in ubogi mi, če temu nasedemo.

LJUBEZEN JE

Najboljše, je del nas, najboljše na nas (v nas)-  je ljubezen, ki nas tudi v najhujših napadih EGA in nezaupanja, stalno opominja, da to kar gledamo ni resnica, temveč domneva, …opominja nas, da ljubimo, da smo ljubljeni, in da lahko zaupamo, da smo lahko prijazni, da z lahkoto opuščamo, da lahko delimo, da imamo le to, kar delimo. Opominja nas, da je vse O.K., kaže nam pot, po kateri naj gremo in vedno, vedno, smo sprejeti, če se podamo na pot ljubezni.

Le tako,  boste vedno sprejeti. Saj boste na tak način sprejeli v osnovi sebe in to kar ste. Ljubezen. Vsak in vse vas lahko tako sprejme in spozna in tudi vi lahko vsakega in vse spoznate tako.

Ko odkrivamo dolgoletne zlorabe v vzgoji…

Če ste mislili, da so minili časi kontrole in nasilnih prekinitev ljubezenskih odnosov ali nasilnih “vzgojnih” prijemov z namenom kontrole se motite.

Pred tremi dnevi me je poklicala ženska, stara 30 let. Povedala mi je, da je prvič spala z moškim prejšnji teden in da jo zelo skrbi, če je z njo vse v redu in da ne bi slučajno kaj zbolela. Da razumemo, ni spala prvič s tem moškim, temveč prvič z moškim nasploh.

Bila je čisto prestrašena, govorila je, da ima tega moškega rada, vendar je bohem, da ima tudi druge ženske in da je mogoče dobila celo kako spolno prenosljivo bolezen. Najbolj je bila prestrašena, kako naj to pove staršem, očetu, mami in sestri in da bodo zelo hudi na njo.

Čeprav sem vedela da je z njo vse v redu, razen velikanskega občutka krivde, sramu, strahu, sem jo usmerila, da zato, da se znebi strahu lahko poišče zdravniško pomoč in dobi potrditev, da je z njo vse v redu,  da pa kljub vsemu je to njena intima in da ni dolžna poročati staršem in sestri, kaj se je zgodilo, še manj pa dovoljevati, da obsojajo njeno dejanje.

Nemočno je priznala, da vedno vse pove svojim staršem, in da bo morala povedati tudi to.

Seveda s tem, da pove niti ni tako narobe, ..tako bo začela svojo pot, predvsem kar se tiče samostojnega odločanja glede svojega življenja a vedela sem, da ji ne bo lahko. .. preden sem ji lahko kaj več povedala, se je poslovila.

Danes zjutraj me je ponovno poklicala,… bila je popolnoma v stresu, povedala je svojim doma, na njo se je vsul plaz kritik, prepovedi in obsojanja. Poleg vseh verbalnih obsodb, ustrahovanja z boleznimi so ji zaklenili kopalnico, tako da je ne more uporabljati.

Počasi se je strinjala z menoj, da je to, kar je “storila” njena stvar in priznala, da ni imela nikoli v življenju pravice do nobene zasebnosti, vedno so jo strašili in opozarjali pred moškimi z raznoraznimi posledicami in ustrahovanjem in zaničevanjem moških, da so bohemski, lahkomiselni…itd.

Vsi poznate zlorabe ki so povezane z zapiranjem, če se spomnite zloglasnega avstrijskega primera Natasche Kampusch in ostalih podobnih primerov o katerih so poročali mediji… a obstaja še ena vrsta zapiranja, in zlorabe, sejanje strahu, ustrahovanje, obsojanje, zgražanje, ki lahko osebo dobesedno “uklene”, v psihičen zapor, na tak način prerežejo krila osebi, izvajajo nad njo kontrolo in kar je najbolj grozno jo ropajo dragocenih, čudovitih, božanskih trenutkov in izkušenj.

Tudi za našo neimenovano prihaja novo življenje, definitivno bom poskrbela, da bo njena prva izkušnja ostala v lepem spominu, in da ji je ne bodo odvzeli in vesela sem, da me je našla, in vem da je iskala pomoč, saj je poklicala vedeževanje.

To vedeževanje, ni le vedeževanje in napoved dogodkov, temveč tudi podpora, informiranje, skrb za to, da ji očistim pot polno obsodb, jo osvobodim blaznih omejitev in ustrahovanja, ter ji pomagam, da razpre peruti in zaživi tudi z svojimi lastnimi skrivnostmi.

Njeni starši so jo z vzgojnim pristopom brez skrivnosti, popolnoma razgaljali in ji na ta način zaklepali in ubijali vse ideje, želja, vzgibe… a vseeno, nekaj je v njej vseeno spalo in se ni pustilo dotakniti drugim – niti staršem.

Vesela sem, da je doživela svojo izkušnjo in še bolj, da ne obžaluje, pa tudi njen izbranec ni imel lahkega dela, da mu je sploh dovolila zaupati, vendar ji je uspelo.

Verjamem, da me bo še kontaktirala, in vodila jo bom čez proces, ki bi ga morala opraviti pred 15imi leti a je bila preveč šibka zaradi zlorabe kontrole, vzgoje, in blaznega usmerjanja. Pred njo je čudovit proces osamosvajanja in vem, da ji bo uspelo, čeprav bo včasih malo težko, vendar,  ja,  ji bo uspelo.

GO GIRL!!!

Vsi so odšli …

Danes bomo pogledali skrivnost … renoviranja, skrivnost ponovne oživitve…

Verjamem, da imamo vsi trenutke, ko se počutimo same. Še več, verjamem, da smo se vsi znašli v trenutkih, ko smo iskali pozornost, pomoč, “nekaj” … , od svojih prijateljev, partnerjev, družine, … a enostavno so vsi odšli….

Le zakaj?

Počutimo se izrabljene, počutimo se izkoriščene, počutimo se slabo in prazne, vse smo naredili za druge, vse smo dali, vse smo naredili za druge, in kje so sedaj, ko jih potrebujem jaz?

Iščemo ljudi okrog sebe, gledamo, kje se bo kdo pojavil, kličemo prijateljice ali prijatelje, za kavo, za klepet, za “pivo”.. karkoli, nekaj rabim… nekaj mi manjka,.. a vsi imajo danes eno delo, ali so zmenjeni ali nimajo časa, … meni je pa tako zoperno danes, res bi potrebovali “NEKAJ”!!!!

No pojdimo lepo počasi… Pojdimo od začetka…

Vzemimo za primer eno osebo, ki se imenuje Saša. Saša je čudovita oseba, polna energije, uspešna v službi, ima dobre prijateljice, zadovoljna je s partnerskim odnosom, vse je ok….

Danes je bila Saša v totalnem elementu, v službi je reševala zadeve, eno za drugo, bila je zelo uspešna na projektu, celo direktor jo je pohvalil in bil zelo zadovoljen z njo.

Takoj po službi jo je poklicala prijateljica in jo prosila za uslugo, če ji gre lahko v knjižnico po knjigo, ki je v bližini njenega doma, ker sama ne more in Saša je seveda to storila zanjo, še posebno zato, ker ji je tudi ta prijateljica Veronika velikokrat pomagala in ji naredila marsikatero uslugo.

Na poti v knjižnico je srečala še svojo teto in teta jo je povabila na kavo, ta njena teta je prijetna oseba in Saša jo ima zelo rada, in seveda si je z veseljem vzela čas za njo.

Po klepetu in kavici je Saša odšla v knjižnico po knjigo za svojo prijateljico, poklepetala z znancem, šla še na pošto plačati položnice in se odpravila proti domu.

Saša je začutila pri sebi čuden občutek stiske… nekaj čudnega, rabila je pomoč, fanta ni mogla poklicati, ker je bil službeno odsoten v tujini, prijateljice tudi ne, ker ji je že prej omenila, da nima danes časa in jo prosila za uslugo, tudi tete ni mogla poklicati, saj je vedela, da ima danes v načrtu kino s svojim možem…

Poklicala jo je sodelavka, če so oglasi na pijačo, kjer je s sodelavci in Saša se je odločila, da se pridruži sodelavcem… ko je prišla do njih, so nekateri že odhajali, tudi sodelavka je kmalu zatem odšla, ostala je sama v družbi še dveh sodelavcev, in tudi ona dva sta se počasi odpravljala na odhod. Saša se je počutila čedalje slabše… zato se je odločila tudi sama, da bo odšla domov.

Domov je prišla utrujena in izžeta, šla je čez imenik v telefonu, da bi našla osebo za pogovor… poklicala je sosedo za kavo, a soseda ni imela časa…  Bilo ji je čudno, nič energije ni imela več, in nič več ni vedela, kaj naj počne preostanek dneva.

Počutila se je težko, počutila se je slabo, vsem je bila na voljo, sedaj pa ker je utrujena ni nikogar zanjo, nihče nima časa, celo sestra je odpovedala obisk, ki ga načrtovala prejšnji dan pri Saši. Gledala je v telefonski imenik, in ugotovila, da je sama… sedaj je sama, sedaj, ko je utrujena, so jo vsi pustili.

Ste doživeli kdaj tak občutek?

Mogoče se vam ob prebiranju zgornje zgodbe Saša smili, vendar…. ni tako, kot zgleda na prvi pogled.

Saša je danes porabila vso rezervo svoje energije. In sedaj jo potrebuje nazaj. Ko je šla k sodelavcem na pijačo, so le ti začeli počasi odhajati, … Saša danes ni bila taka družba kot ponavadi, bila je utrujena… zato so odšli še prej domov kot ponavadi… Ko je poklicala sosedo, je le ta začutila, da danes pa ji ni do družbe s Sašo, čeprav se pogosto vidita ali obiščeta druga drugo na klepetu in kavi… ne danes ji ni ustrezala Sašina energija, zato je zavrnila današnje srečanje. Tudi sestra je danes našla eno zanimivejšo stvar kot obisk pri Saši… pa kaj se je zgodilo s Sašo?

Preprosto. Obstaja zakon, s katerim se srečujemo vsi, a le malokrat opažamo kaj se dogaja. Saša je danes bila zelo aktivna, pomagala je prijateljici in šla na kavo s svojo teto, a nekaj se je zgodilo, kar je tukaj ključnega pomena,.. ko je bila na kavi s svojo teto, je začutila željo, da bi odšla domov, a ker je bila teta ravnokar med pripovedovanjem, da z možem praznujeta obletnico in tem, kakšno presenečenje mu bo pripravila, je Saša nadaljevala s poslušanjem in ignorirala impulz, ki jo je opozoril, da je pomembno, da gre domov in si vzame trenutek zase… zato je s teto ostala nadaljnje pol ure, dokler ni teta zaključila s svojim pripovedovanjem in predlagala da odideta.

Ker je Saša ignorirala lastno opozorilo, je začela uporabljati “rezervo” svoje energije. Začutila je, da ji nekaj manjka in mislila, da ji bo družba sodelavcev pomagala, a so vsi po vrsti odšli domov. Sodelavci niti niso vedeli zakaj so odšli domov, vendar enostavno so odšli. Tukaj je vstopil vesoljni zakon, ki skrbi za ravnovesje… Osebe, ki so se srečale z Sašo, so začutile, da morajo oditi ali pa našli nekaj zanimivejšega nekje drugje. Našli osebo z več energije.

Na ta način je bila Saša prisiljena iti domov. Tudi doma je poskusila z družbo, vendar tudi te osebe, ki jih je kontaktirala so  začutile prepreko, da bi se srečale z njo. Ponovno je bil na delu zakon, ki je skrbel predvsem za to, da Saša končno ostane sama. Zakaj?

Ker bi ji vsaka dodatna družba danes onemogočala, da se umiri in “napolni baterije”. Sodelavci, soseda, sestra,… nihče nima nič proti njej, vsi jo imajo radi, in Saša je končno dojela, kaj se je zgodilo.

Osebam povezanim s Sašo je vesoljni zakon preprečil, da se srečajo z njo, preko občutka, da nimajo danes kaj početi z njo;  preko občutka zavračanja, zato, da jo je zaščiti in ji podaril čas, da se Saša spočije, renovira, in začuti notranjo moč in energijo.

Saša je končno ostala sama, privoščila si je dolgo kopel, si dala njeno najljubšo glasbo, prižgala svečke in se popolnoma umirila. Pospravila je malenkosti v stanovanju, ki so jo motile, si pripravila lahko okusno večerjo, pripravila stvari za naslednji dan, si oblekla najudobnejšo trenirko in se sprostila na kavču.

Počutila se je odlično in v prijetnem stanovanju, mirno opazovala kako se prebuja večer v mestu. Natočila si je kozarec vina se razveselila lepega sporočila svojega najdražjega in nato v miru zaspala.

Dodatek:

Pogosto se srečujem z vprašanji, zakaj se me nekdo izogiba, zakaj noče biti z mano, zakaj ne pride, kdaj bo  prišel, … potem, ko si boste znali vzeti trenutek zase, za lastno nego, za radost, počitek in sprostitev.

Pogosto se srečujem z izjavami, vsi so me zapustili, nihče mi ne pomaga, ko jih rabim pa vsi gredo… ko jih res rabite so tam, ko pa jim zakon preprečuje da so z vami, pa jim zato, da ne zapustite sami sebe.

Vedeževanje ni odgovarjanje na to, kdaj bo nekdo prišel, ali zakaj vas nekdo ne mara ali pomaga,.. temveč odgovor na to, kaj morate storiti, da se počutite dobro in da znate skrbeti zase in ostale osebe s katerimi ste v odnosih in kaj storiti, da jim je prijetno v vaši družbi in da se ne rabijo umikati stran od vas, še posebno v primerih, ko nihče ne razume, zakaj se to dogaja.

Vedeževanje vam razkriva zakaj ste ostali sami in kateri zakoni so vstopili, da dobesedno rešujejo vas, vaše situacije in vaše odnose z ljudmi, ki jih imate radi in omogočajo vaše najvišje dobro.

Saša bo jutri ponovno lahko prijetna, prijazna oseba, in bo lahko delila lepe trenutke s svojimi bližnjimi, saj tako kot za dajanje tudi za prejemanje in deljenje trenutkov potrebuješ energijo.

Srečno… in bodite pozorni na svoje drage in seveda… tudi nase, sicer ne boste imeli energije… in se naučite lekcije, da ne “živite” v rezervi.

Content Protected Using Blog Protector By: PcDrome.