Le dobre stvari trajajo večno* SREČNO 2010*
Tags: axl rose, guns n roses
This entry was posted on Wednesday, December 30th, 2009 at 11:45 pm and is filed under Voščilo. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. Both comments and pings are currently closed.


11:27 pm on January 10th, 2010
Pozdravljeni,
v zadnjih dneh ste bili moja svetla luč, jaz pa vaša vešča, kot radi rečete, ko opisujete moje ljubezensko življenje. Iskreno sem vam hvaležna za to. Hvaležna za napotke, ideje o razmišljanju, predvsem pa za iskrenost in eleganten način, ki ste ga izbrali, da ste mi odprli oči. Ne vem kako se bom borila naprej, s tem se bom srečevala vsak dan znova, in čistila svojo mentalno zmnešnjavo, se pa bom prav gotovo spominjala vaših besed in se opogumljala, bodrila, včasih pa tudi potolažila… Nekaj prav tako vem zagotovo, borila se bom, sprejela mirno tisto, zaradi česar trpim, v kolikor pa tega ne bom zmožna bom stopila korak naprej…
Hvala iz srca, prav gotovo se še slišiva…
11:37 pm on January 10th, 2010
Mateja, vi ste tako lepa lučka. … upam, da se zavedate tega.
7:06 pm on January 11th, 2010
Včasih lučka, včasih vešča, trudim pa se, da slednja čim manjkrat. Danes me je mikalo, da bi ga slišala, tako, samo za sekundo, vesela sem, da sem zmogla in se pomirila. Res ne želim biti akter, ni me strah, pa vendar v sebi čutim, da nisem na potezi… Prebrala sem vaš post “Ljubim – sprejmi to”, še vedno me mrazi po vsem telesu. Počakala bom nanj, v miru in sproščeno, tako mi veli moje srce, upam in želim si, da me kmalu poišče…
pozdravček
2:18 pm on January 12th, 2010
In potem sta srečno živela do konca dni…. Ja Mateja, vse je proces. Začne se z občutki, ki so odziv vizije…. še prej z vizijo… a občutki so istočasni. Zato dovolite občutkom, da so, …. in jim zaupajte, še posebno če so lepi, kot v vašem primeru. LP
10:26 pm on January 12th, 2010
Lepo je tudi vedeti, da je nekje nekdo, ki najde pravo besedo zate takrat, ko jo najbolj potrebuješ. Ko ti dvom, verjetno zaradi preteklih izkušenj in vsega tega kar pišete v današnjem postu vezano na to kaj vse bi morali, da ne bi ostali sami oz. kaj vse bi se nam splačalo, tudi po besedah drugih oz. na podlagi lastnih omejenih prepričanj…, razje tisti prvenstveni občutek intuicije in te skuša zapeljati… Danes me od sreče in notranjega miru zopet mrazi
Hvala za to, lp
10:46 pm on January 12th, 2010
…In se smeji, …. skupaj z vami, če slučajno kdo koga po nesreči…. (ali zaradi tako močnih občutkov) dobesedno zalije s kavo
Joj, pardon, ampak tako mi je smešno
….sploh ko pomislim, da se ne moremo kar “prežarčit” do svoje garderobne omare… temveč da je še tisoč ovir in ljudi, na poti do tja,… saj veš, ljudje smo tako radi radovedni
11:06 pm on January 12th, 2010
Kava je že imela svoj namen
Je delovala kot tuš… Smešno ja, tudi meni bo čez par let